Podpora za miško iPad samo izboljša, v ničemer ga ne pokvari (#video)
Matjaž Ropret 23. marca 2020 ob 12:36

Kdor je prebral novico prejšnji teden, je seznanjen z dejstvom, da je Apple iPadu končno dodal podporo za miško in kazalko na zaslonu. Novost prihaja ta teden v posodobitvi na iPadOS 13.4, v različici beta pa sem jo čez vikend že preizkusil in tu so moja opažanja in vtisi.

Lahko povem kar takoj, da je skoraj vse tisto, kar večina uporabnikov počne s tablico, miška povsem nepotrebna. Res lahko doda nov (star?) način interakcije z napravo, če jo imaš postavljeno poševno na mizi in se ne želiš ves čas stegovati proti njej in vsega urejati na zaslonu. Potem lahko roka počiva na miški ali celo sledilni ploščici (tista za iMaca menda deluje brez težav) in uredi bolj ali manj vse – edino tipke ali geste »domov« ne more nadomestiti -, vendar nič ne pripomore k boljši in lažji uporabi. Miška je za tiste, ki hočejo na iPadu postoriti kaj resnejšega, pa naj imajo model Pro ali ne. Lahko je to urejanje besedila, vnašanje člankov, obdelovanje fotografij, delo s tabelami, programiranje in kaj drugega. Še posebej pri delu z besedilom ali vnosih v (majhna) polja kazalka in natančnost prideta izredno prav, kajti to početi s prstom je muka ali nemogoče. Zato sem vsakič, ko je Apple začel znova promovirati tablico kot resen nadomestek za PC, zaključil enako – ne, dokler ne bo enako uporabnega nadomestka za miško in zraven še enakovrednega brskalnika namiznemu. Zdaj je oboje bolj ali manj tu in prava borba, katera naprava bo na dolgi rok prevladala, se lahko začne.

Sam priklop miške je hiter in enostaven. Za običajno, s ključkom, je treba imeti prilagojevalnik ali z lightninga ali z USB-C, sistem pa jo prepozna takoj in pokaže piko na zaslonu. Podprte pa so tudi miške bluetooth in tudi te je treba samo »spariti« ter že delujejo. Apple seveda ni samo preslikal klasične puščičaste in »neumne« kazalke z Maca ali PC-ja z računalnikom Windows. Kot rečeno, je tu na zaslonu siva pika oz. krogec, ki mu je mogoče določati velikost, lahko pa ima še barvno obrobo. Kadar pa se uporabnik s piko zapelje čez nek element uporabniškega vmesnika, čez določeno izbiro, kazalka izgine in se ta izbira s prijazno animacijo obarva sivo (poudari). Za primer, ki ga najbrž vsi uporabniki poznajo – v aplikaciji za fotografije (Photos) se tako obarva plus v zgornjem kotu ali izbiranje sekcij (Photos, For You, Albums, Search) na dnu. Ko se potem uporabnik premika z miško levo – desno sistem lepo preskakuje med temi izbirami. Podobno je denimo v Safariju z možnostmi na vrhu in v večini ostalih aplikacij. Klik na levo tipko, kadar je kazalka na enem od takih elementov, ga seveda potrdi. Klik na desno tipko pa odpre meni z možnostmi, kot bi s prstom pridržal izbrano na zaslonu.

Po nekaj sekundah neaktivnosti kazalka izgine, a se takoj znova prikaže, ko uporabnik pritisne eno od tipk na miški. Vse aplikacije še niso povsem prilagojene zanjo. To je najbolj opazno prav v besedilu. V nekaterih se, ko pride pika na besedilo, spremeni v I, kakršnega poznamo s PC-jev. Z njim je izbiranje res enostavno in natančno. V drugih je treba najprej dvakrat klikniti na besedo, potem pa je mogoče rob označenega vleči kot bi ga s prstom. Verjetno bodo razvijalci po Applovih navodilih to prej ali slej poenotili. Odpiranje možnosti z desno tipko pa deluje povsod enako.

Miško je mogoče uporabljati tudi za večino pomikanja po sistemu, še vedno pa ne gre čisto brez prstov. Premikanje vsebine je še vedno veliko lažje s prsti po zaslonu. S kolescem na miški ne gre enako gladko in hitro. Da pa se prijeti trak ob strani in na hitro potegniti dol ali gor. Možno pa je »potegniti« navzgor spodnjo vrstico z aplikacijami (s kazalko na dno in poteg z držanjem tipke navzgor), pa tudi vleči aplikacijo v pozicijo večopravilnosti. Vendar se to da hitreje storiti s prsti. Enako velja za poteg od strani, ki pripelje na zaslon plavajoče okno z aplikacijami. In z miško se ne da priti na domači zaslon.

Najdejo se tudi še kakšni hrošči. Kadar priklopim brezžično miško (bluetooth), se ne prikazuje več zaslonska tipkovnica, kot bi sistem mislil, da imam tudi to na bluetoothu. Če jo res imam, potem deluje, a če je samo miška, se ne da tipkati. Z isto miško sem imel še dodatno težavo, saj je občasno kazalka »zbezljala« in se je ni dalo ukrotiti. Z miško, ki se sporazumeva prek USB-ja, ni bilo težav.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Po prvih vtisih se zdi miška (ali sledilna ploščica) obetaven dodatek iPadu. V veliki meri, ne pa še povsem, točno tisto, kar je manjkalo. Implementacija je pametna, všeč pa mi je tudi, da se lahko uporabnik v vsakem trenutku odloči, ali bo tablico uporabljal z dotikanjem ali z zunanjim pripomočkom. Zaradi dodatne kazalke pri osnovnem principu uporabe ni nikakršne spremembe ali kompromisa, pomaga pa tam, kjer se je bilo prej še vedno bolje zateči nazaj na PC. Še vedno ostajajo nekatere druge omejitve sistema iPadOS, sploh glede dostopa do datotek in zunanjih naprav, vendar te nimajo povezave s podporo za miško. Ta je prišla, deluje in odpira nove možnosti uporabe. Za dokončen naskok na prevlado prenosnikov kot delovnih orodij pa bodo morale odpasti še tiste prepreke, ki jih Apple načrtno in brez prave potrebe vzdržuje v operacijskem sistemu ter ključnih aplikacijah.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja