Poco M6 Pro: Kaj pa vem, pozna se, da je poceni

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, a kaj takrat, ko moram zanj vseeno nekaj malega plačati. Takrat se je treba vprašati, ali se nakup telefona Poco M6 Pro splača. Torej. Ali se? Hiter odgovor se glasi »NJA«.

Recikliranje je pogost trik Xiaomija, ko želi trg preplaviti s svojimi izdelki v nižjem srednjem cenovnem razredu. Poco M6 Pro razen imena nima ničesar skupnega z lanskim Poco M6 Pro 5G za indijski trg, a je z izjemo kamere oblikovno in hardversko identičen januarja predstavljenemu telefonu Redmi Note 13 Pro 4G, ki sicer ni bil uvrščen med štiri modele družine, ki so pristali na našem trgu.

Očem všečna dokaj sodobna oblika

Telefon odraža sodoben ter večinoma umirjen in všečen dizajn s pravokotno odrezanimi robovi in prijetno zaobljenimi vogali. Oboje obilno pripomore k udobnemu držanju z eno ali dvema rokama v vodoravnem (panoramskem) položaju. K udobju uporabe občutno pripomore zanesljivo in predvsem hitro tipalo prstnih odtisov pod zaslonom. Pladenj z ležišči za kartice je tokrat na levem boku. Hibriden je, kar pomeni, da boste morali skleniti kompromis. Uporabljati sočasno dve kartici SIM ali eno, da je v drugem ležišču prostor za pomnilniško kartico. Podpore za eSIM žal ni, čeprav bi to razrešilo opisano težavo.

Da je okvir plastičen, ni prav nič narobe, saj je plastika trda in obenem manj občutljiva na poškodbe, kot stekleno hrbtišče, ki poleg lepega videza prinaša slabo plat. Opaznejše prstne odtise in občutljivost. Zaradi tega se vseeno nima smisla nervirati, kajti kot vedno je priporočljivo, da telefon oblečete v zaščitni ovitek. Xiaomi se tokrat tudi ni odločil za hrbtno izboklino, namesto nje »ven štrlijo«, zdi se mi, da celo več, kot je zaradi velikosti tipala nujno potrebno, zgolj objektivi treh zadnjih kamer.

Glede na izbrane materiale ohišja je kakovost izdelave razmeroma dobro, bi pa si seveda želel višje odpornosti proti vodi in prahu. Ker je pladenj kartic obkrožen s tankim trakom iz gume, sumim, da je telefon bolj odporen na vdor vode, kot priča dodeljen standard. Tega iz razumljivega razloga nisem preizkusil.  

Zaslon ena boljših komponent

Ne bom dejal, da je perfekten, ker ni. Omejuje ga razločljivost in manko neposredne podpore visokega dinamičnega razpona (na programski ravni je omogočeno dekodiranje vseh razen standarda HDR10+). Telefon je obenem certificiran po standardu Widevine L1 DRM, zato aplikacije, kot je Netflix, pretakanje v polni visoki razločljivosti. Ob tem 500 kandel običajne svetilnosti, ki je dostopna preko drsnika v nastavitvah in 1000 najvišje samodejne zadošča za večino razmer, le ne pričakujete, da bo jasno čitljiv ob neposredni sončni svetlobi.

Zaslon podpira 120-herčno osveževanje (dejansko so na voljo načini 60, 90 ali 120 Hz), pri katerem imamo kar veliko prostih rok. Izberemo lahko standardno hitrost ali visoko, ter zaklenemo osveževanja na 60 ali 120 hercev, ter pozabimo na vse skupaj. Ali tehtamo med dvema bolj dodelanima načinoma. Način »po meri« dovoli, da na seznamu določimo aplikacije, za katere želimo, da delujejo s hitrostjo 60 ali 120 hercev, pri čemer večja hitrost ni zapečena. Kadar sistem zazna, da je na zaslonu statična slika, bo hitrost znižal. Slabost tega način pa je, da bo ohranil 120-herčno osveževanje med predvajanjem videa, kar je nepotrebno in hkrati potratno. V izogib temu bo večino najbolj smiselno ostati na privzetem načinu, ki samodejno prilagajanje osveževanja. Čeprav deluje dobro in naj bi zaslon dovolil 90-herčno osveževanje, tolikšnega med preizkušanjem nisem opazil. Kar pomeni, da je v mojem primeru osveževanje skakalo med 60 in 120 herci.

Od moči ravno ne poka

Poco M6 Pro ni pretirano zmogljiv, a to ne pomeni, da tisto, za kar svoje telefone uporablja velika večina, ne bi delovalo. Uporabniško okolje (sistem) večino časa deluje precej gladko in le občasno je opaziti rahla zatikanja. Prednost procesorja, ki je sposoben za silo dobro »prežvečiti« manj zahtevne mobilne igre, je nizka poraba in manj gretja ter posledično zmanjševanja hitrosti jeder zaradi preprečevanja pregrevanja. Jedra večino časa delujejo skoraj brez vidnega upočasnjevanja na grafikonu, ki ga pokaže obremenitveni test.

Kaj pomeni nizka poraba, povedo naslednje meritve. Ura obremenitve izprazni baterijo za slabih 14 odstotkov (sedem ur do izpraznitve) in ura gledanja videa ob dveh tretjinah svetilnosti ter prenosu podatkov preko brezžičnega omrežja za 6 odstotkov (slabih 17 ur). Karkoli boste počeli s tem telefonoma, dva dneva brez iskanja električne vtičnice je zlahka dosegljivo. Poleg tega je na voljo še hitro polnjenje, ki po mojih izkušnjah dejansko baterijo spet napolni do roba v približno 44 minutah.

Kar se zvočnikov tiče presenečenja ni. Xiaomi izrablja hibridni način, ki poleg zvočnika na dnu ohišja za ustvarjanje učinka stereo zvoka izrablja še manjši zgornji, ki je drugače namenjen telefonskim pogovorom. Temu primerna je glasnost in kakovost. Kot običajno je pri najvišji glasnosti čutiti popačenja visokih tonov, drugače pa so toni razmeroma dobro uravnoteženi. Tudi tokrat bom dodal, da so za resnično uživanje v glasbi ali filmih nujne slušalke. Tokrat so lahko žične, saj Xiaomi ohranja fizični priključek zanje.

Za moj okus še vedno preveč barvito

Za nov telefon ni najboljša popotnica Android 13. Spodobil bi se najnovejši sistem, še posebej, ker tokrat nisem slišal obljube o nadgradnjah in času podpore. Le to, da je načrtovana nadgradnja na sistem HyperOS (Android 14).

Vidi se, komu so telefoni Poco namenjeni. Mladim, kajti le to opraviči barvitost oziroma za moj okus kičasto okolje. A so mi rekli prijatelji in znanci, da to sploh ni težava, saj se navadiš ali videz okolja spremeniš svojemu okusu. Seveda mu prepih, ki bi odpihnil cel kup že nameščenih, a nepotrebnih aplikacij ter potrebe po potrjevanju vsega mogočega med nastavitvijo, ne bi škodil. Obenem je prav poudariti, da nekatere funkcije, kot je privzeto ločena zaslona za obvestila in nadzorni center, potem varnostni program in recimo plavajoče okno, izboljšajo prijaznost uporabe. Ko se jih navadite in začnete uporabljati.

Fotografija in video ne dosegata pričakovanj

Če bi Xiaomi dejal, da bi bili kameri boljši, če bi bili dve namesto treh, takoj podpišem zahtevo za odstranitev bližinske (makro). Ne samo, da 2-milijonsko tipalo ne more niti v teoriji izpljuniti uporabno fotografije, vprašajte se, kolikokrat ste pomislili, da bi fotografirali res od blizu. Morda ne razmišljam pravilno, kajti ta kamera se poceni telefonov drži kot klop. Poco m6 Pro ni izjema.

Malo nepričakovano se glavna kamera dobro obnese tako podnevi kot ponoči. Verjetno po zaslugi 64-milijonskega tipala in združevanja pik v 16-milijonsko fotografijo. Čeprav dinamični razpon ni najboljši, poleg občasne težnje po pretiranem ostrenju, so barve dokaj verna reprodukcija okolja. Če je zaradi slabšega vremena anemično, ni nobene potreba, da barve zažarijo v nenaravnih tonih. Povečava je digitalna (2-kratna), kar avtomatično pomeni, da se zlahka izgubijo podrobnosti in fotografije tedaj postane za moj okus preveč mehka. Podobno je z video posnetki, kjer me je poleg omejene razločljivosti presenetila še omejena stabilizacija in razmeroma sunkoviti prehodi med obračanjem telefona. Našteto se še poslabša ponoči, zaradi česar bom dejal, takrat ne snemajte, če ni nujno.

Širokokotna kamera je poglavje zase. Dejal bi, da so barve dokaj podobne barvam na fotografijah glavne kamere, a se obenem opazita pomanjkanje podrobnosti in še bolj izrazito mehčanje, ki pogosto pokvari prizor. Poleg šuma in nejasnosti.  

HVALIMO:

• Cena razmeroma dobro odraža zmogljivosti
• Hitro in zanesljivo tipalo prstnega odtisa
• Avtonomija baterije in hitro polnjenje
• Spodobna glavna kamera (v dnevni svetlobi)
• Razmeroma dobra kakovost izdelave in sodoben videz

GRAJAMO:

• Ni zaveze o nadgradnjah in varnostnih popravkih
• Ni podpore za omrežja 5G
• Samo Wi-Fi 5
• Slabše nočne fotografije
• Video je omejen na polno visoko razločljivost