Evropska komisija predlaga spremembo v regulaciji, ki bi že po letošnjem letu lahko naložila milijardne kazni proizvajalcem avtomobilov zaradi nedoseganja ciljev glede znižanja izpustov ogljikovega dioksida. Cilji bi sicer ostali enaki, toda obračun bi prvič prišel šele po treh letih.
Zadevo bi lahko primerjali s tem, da učitelj(ica) šolarjem ne da klasične domače naloge do naslednje ure, temveč obveznost, da v npr. treh tednih naredijo cel sklop nalog. Rezultat je na koncu enak, kot če bi bila naloga vsakič sproti, vendar imajo učenci možnost, da so ali pridni in jih naredijo zgodaj ali taktizirajo in jih spravijo skupaj tik pred zdajci.
Združenje avtomobilskih proizvajalcev Acea, od nedavnega po vrnitvi Stellantisa znova v vlogi govorca velike večine podjetij s tega področja, si že dlje časa prizadeva za razrahljanje regulacije, ki naj bi panogo močno prizadela. Za doseganje ciljev je namreč treba kar konkretno povečati prodajo električnih vozil (ali vsaj priključnih hibridov), pri večini na približno četrtinski delež. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po včerajšnjih usklajevanjih glede spremembe pravil povedala:
»Po eni strani potrebujemo predvidljivost in pošteno obravnavo tistih, ki so med prvimi opravili ‘domačo nalogo.’ To pomeni, da se moramo držati dogovorjenih ciljev. Po drugi strani pa moramo poslušati tiste, ki se zavzemajo za bolj pragmatičen pristop v trenutnih težkih časih in za tehnološko nevtralnost. Da bi to rešili v uravnoteženi meri, bom predlagala dopolnitve regulacije še do konca meseca.«
Pričakuje, da bo predlog potrjen tudi v evropskem parlamentu in potem bi imeli proizvajalci tri leta časa, da dosežejo začetne cilje. Pomembno bi bilo povprečje tega obdobja in tako ne bo nujno treba že letos dosegati »norme,« temveč bo mogoče zaostanek nadoknaditi v prihodnjih dveh letih. Šele nato sledijo potencialne kazni.
Kakšni so sploh cilji?
V obdobju od 2020 do lani je bilj cilj izpustov CO2, izračunano kot povprečje celotne »flote« prodanih avtomobilov, 95 g na km. Vendar merjeno po starem standardu za prikaz porabe ter emisij vozil, imenovanem NEDC. Novi cilj, ki velja od letos do l. 2029, zapoveduje 93,6 g CO2/km z upoštevanjem standarda WLTP, ki je v uporabi zadnjih nekaj let. Med letoma 2030 in 2034 se nato cilj drastično dvigne (oz. številka spusti) na 49,5 g CO2/km.
Glavno vprašanje je seveda, kaj ta posodobljena regulacija, če bo potrjena, pomeni za sam trg vozil, kako se bodo nanjo odzvali proizvajalci in uvozniki. Brez prilagoditve in z grožnjo kazni že ob koncu letošnjega leta, je bilo jasno, da si bodo vsi prizadevali priti čim bliže ciljem glede izpustov, ali pa bodo morali kupovati t. i. emisijske kupone pri tistih proizvajalcih, ki cilje močno presegajo. Tako so poznavalci pričakovali zniževanje cen ali vsaj občutne popuste na električna vozila, ki so sicer v januarju izkazovala precejšen skok prodaje. Verjetno tudi zaradi določenega »prelaganja« prodaje oz. registracij v novo leto, da bodo štele v kvoto. Kako je bilo februarja, bomo izvedeli v prihodnjih dneh.
Ker bo zdaj treba narediti obračun šele po treh letih, ob koncu l. 2027, je manevrskega prostora za vmesno prilagajanje prodaje razmeram in vsaj še nekaj četrtletij osredotočanja na vozila z motorji na notranje zgorevanje nekaj več. Zagotovo bodo določene znamke šle to v smer, ki je pravzaprav niso nikoli zares opustile. In bodo zadnje leto pred globami, ko bo že bolj jasno, če se je celotni trg pomaknil proti elektrifikaciji, tudi same pospešile ta prizadevanja. Toda enako verjetno je, da bodo nekatere nadaljevale s postopnim ali celo agresivnim prehodom na več prodanih električnih vozil, ki so ga že začele.
Vsekakor bomo najkasneje l. 2027 priča lovljenju »e-mobilnostnih« ciljev, kar smo pričakovali, da se bo dogajalo že letos (in se utegne vsaj v določenem obsegu dogajati ne glede na spremembo regulacije). In tudi pred tem bo prodaja električnih vozil skoraj zagotovo rasla, kajti ponudba se povečuje in tudi cene nižajo. Edina ne povsem predvidljiva spremenljivka v enačbi so državne subvencije.
Brez komentarjev