Plešasti jezdec na zračni krogli si zasluži našo pozornost (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 28. februarja 2024 ob 05:58

Bila je odlična risana serija in nato slab, nekateri bi dejali zelo slab film, ki je za nekaj časa v kali zatrl vsako idejo o ponovni »materializaciji« sveta krotilcev štirih elementov. Toda zdaj je že jasno, da je Netflixu ponovno padla sekirica v med, s katero si je zagotovil še nekaj odobravanja ljubiteljev Avatarja.

Čeprav je poznavalcem vse jasno, si drugi zaslužite nekaj orisa fantazijskega sveta in tam živečih. Najbolj vešči ljudje imajo sposobnost krotenja enega od štirih elementov (vode, zraka, ognja ali zemlje), odvisno od »narodnosti«, le eden izmed njih pa dobi največjo moč, mojstrstvo krotenja vseh. Postane Avatar, ki skrbi za ravnotežje, in ko umre, se reinkarnira, in tako naprej v ciklični vsemogočni ureditvi. Pred stotimi leti je prišlo do pretresa. Gospodar ljudstva krotilcev vojne dobi preblisk, da mora on (in njegovi) prevladati. Zato izvrši genocid nad krotilci vetra, saj je bilo jasno, da bo eden izmed njih postal Avatar in začne stoletno vojno. Načrt ne uspe. Vsaj ne v celoti. Krotilci vetra so ubiti, a mlademu Aangu uspe preživeti. Ujet v ledeni gori čaka sto let, da ga osvobodita Sokka in Katara iz »vodnega« ljudstva. Od tu najprej spremljamo, kako se uči krotenja elementov, vse do končnega spopada za ponovno vzpostavitev kozmičnega ravnotežja. Vmes je še cel kup dogodivščin in pretresljivih posameznikov, ki mu pomagajo ali pa so do njega sovražno nastrojeni.

Zgodba je znana, a to še zdaleč ni hendikep. Pravzaprav Avatar niti v risanki ni toliko gradil na njej, temveč na značajih posameznikov in njihovih odnosov. Poleg vprašanja, kako bodo upodobili moči krotenja, starodavna bitja in same borbe, je marsikoga skrbelo, kako se bodo izkazali igralci. V risanki ima škarje in platno animator, tukaj tisti, ki je igralce izbral. Zdi se, da mu je uspelo. Sicer potrebuješ nekaj časa, da se navadiš na nekatere, predvsem princ Zuko mi je povzročal nekaj težav, kajti v risanki njegov obraz ni nežno okrogel, a po delu dveh se ti vtisne v spomin. Sokko, Katara pa so izrazita počlovečena risana lika. Enako ali še bolj to velja za strica Iroha ali kralja zemeljskega kraljestva Bumija. Vsa čast maskerjem. S prikazom značajev je bilo očitno lažje, saj so neznani igralci poustvarili natanko tisto, kar so (ali smo) pričakovali. Malo te bo morda začudil Aang, kajti s svetlečimi očmi in nežnim glasom ne kaže moči, ki se skriva v njem, a kaže dileme, ki ga mučijo. Zavedanje moči, prijateljstva in skrbi, da bi koga poškodoval. Ampak to ga je ravno tako mučilo v risani seriji. Kdor je ni gledal, se s takšnimi (in podobnimi) vprašanji kakopak ne bo mučil. Čemu bi se. Serije ne bo ocenjeval na podlagi zvestega sledenja izvirniku, temveč na zanimivosti, vizualizaciji in zabavnosti dogajanja. Ker je na vsem tem padel »film«, je bilo malodane jasno, da enakih napak ne bodo ponavljali.

Druga močna plat je vizualna podoba. Ničesar niso prepustili naključju ali se česarkoli lotili z levo roko. Praktično vse, od maske, preko scene in kostumov do zahtevnih učinkov, je odlično. Občutek imaš, da je leteči bizon Appa res živ in da res leti, da so starodavna bitja nekaj, kar bi lahko sam srečal v divjini ali duhovnem svetu, medtem ko so prizori krotenja elementov in bojev dobri, na trenutke celo »epski«. Še sam se bil presenečen, da se mi je vse, za kar vem, da je nemogoče ali nenaravno, kot je letanje na palici s kratkimi krili ali jezdenje na zračni krogli, zdelo nekaj čisto običajnega.

Serija je odlična in jo vsekakor priporočam, a obenem zamerim Netflixu, da se mu »fučka« (raje ne bi uporabil grše besede, ki se začne na črko j), za slovenski jezik. Ni je težko spremljati v tujem, vendar če je lahko Nickelodeon risano serijo opremil s slovenskimi podnapisi, potem je Netflixov arogantni odnos, mimogrede na voljo so podnapisi v hrvaščini, nekaj, kar me vsak dan iz ure v uro bolj nervira!

Kaj: Igrana serija Avatar, poslednji krotilec vetra (Avatar The Last Airbender)

Kje: Pretočnik Netflix (pa še kje v temačnih kotičkih interneta)

Ocena 4: Kot vedno so mnenja deljena, a nisem v dvomih. Netflixu je po Edinem kosu uspelo narediti še eno odlično igrano serijo po risani ali stripovski predlogi. Gledanje je pravi užitek in po osmih delih me spet čaka mukotrpno čakanje na drugo sezono! 

Priporočilo: Po črki zakona primerno za starejše od 13 let, a kljub temu mlajši ne bodo »pobrali« ničesar neprimernega. 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja