Evropska unija je dokončno sprejela pravila za hitre polnilnice električnih vozil, že pred tem je tudi slovenski zakon zapovedal ponudnikom, da morajo omogočiti plačilo z običajnimi debetnimi in kreditnimi karticami. Vse kul, potemtakem?
Nova evropska pravila določajo tudi, da morajo polnilnice z močjo vsaj 150 kW stati na vsakih 60 km poti na vseevropskem avtocestnem omrežju TEN-T, vendar o tem in različnih polnilnicah oz. priključkih na različnih vrstah lokacij kdaj drugič. Tokrat sem bom osredotočil na plačevanje, ki gre marsikomu »v nos«, saj da zdajšnje stanje otežuje uporabo električnih vozil, sploh v tujini, in zavira prehod nanje (ne kot izključni, ampak kot eden v nizu razlogov). S pomisleki ter nujnostjo zapovedi plačevanje s karticami, ki jih vsi nosimo s seboj (Mastercard, Visa, …), se v osnovi strinjam. Hkrati pa mislim, da so pritožbe pogosto nekoliko pretirane in da niti slučajno ni tako težko polniti, kot bi nekateri radi prikazali, in predvsem, da plačevanje z aplikacijo (ali aplikacijami) ima svoje prednosti.
Podobno kot še kje, se mi tudi tu zdi, da so zelo glasni tisti, ki električnega avta v vsakdanjem življenju (še) ne uporabljajo in ki se povsem verjetno z njim tudi ne bi pogosto odpravili na daljšo pot. To pritoževanje glede načina plačevanje polnjenja jim služi kot eden od izvorov. Češ, lažje bi se odločili za tak avto, če bi … Česar niti približno ne verjamem, ker smo tako izgovarjanje videli že marsikje. »Kupil bom, ko bo stvar imela (ali omogočala) to in to.« Pri čemer se lahko tisto poljubno spreminja, nakupa pa tako nikoli ni. Ena od pomembnih predpostavk pri uporabi električnega avtomobila je tudi v tem, da ga večinoma polnimo doma in pač kje drugje na počasnih polnilnicah. Kdor slednje počne pogosto, mu najbrž ni težko vzpostaviti aplikacije in se morda tudi naročiti na kakšno opcijo, ki mu na dolgi rok zniža račun.
Na (ultra)hitrih avtocestnih polnilnicah se ustavimo res samo takrat, ko smo na nekaj stokilometrski (ali celo več tisoč km dolgi) poti, kar pa se za veliko večino voznikov ne zgodi ravno pogosto. Že zdaj v takem primeru ni treba imeti na telefonu »sto različnih« aplikacij, morda je dovolj ena sama, še bolj pa bo s povezovanjem ponudnikom in omogočanjem gostovanja to veljalo v prihodnosti. Zadostuje lahko tudi ena sama kartica za polnjenje, še posebej katera od tistih, ki jih nekateri proizvajalci avtomobilov (denimo vse znamke v koncernu Volkswagen, BMW, Mercedes-Benz in druge) dajejo na voljo svojim kupcem. Ali pa tista za počasno polnjenje v mestu (Gremo na elektriko, Petrol, …). Poleg tega se večina od omenjenih znamk že hvali s sistemom Plug & Charge, pri katerem, enako kot s Teslami, zgolj priključimo avto, in ta samodejno izvede avtentikacijo, na osnovi podatkov iz uporabnikovega računa, kjer je navedeno tudi plačilno sredstvo. Zadeva še ne deluje povsod, a zagotovo na polnilnicah Ionity, in nedvomno bodo v ta način vstopili še drugi ponudniki, pri čemer so običajno za te uporabnike tudi cene nižje kot z neposrednim plačilom z aplikacijo ali (nekoč) z debetno kartico.
Plačilo s slednjo vidim kot rešitev predvsem za tiste, ki bodo polnili res redko, morda celo samo enkrat letno na poti na morje. Zanje je mogoče taka možnost celo res nujna. Toda večina ostalih, ki bo na tovrstnih polnilnicah malce bolj pogosto, bo plačevala drugače, v to sem prepričan. Zaradi najmanj dveh, mogoče treh razlogov. Že omenjenega, zelo pomembnega – cene. Različni paketi in zakupi v aplikacijah bodo ugodnejši od cene na polnilnici, za kartice in neposredni priklop velja enako. Potem zaradi priročnosti, ker je Plug & Charge še boljši kot prislanjanje kartic (ali telefona oz. ure v vlogi kartice). In pa zaradi možnosti, ki jih daje aplikacija. V njej je namreč mogoče spremljati potek polnjenja (čas, moč, ceno, itd) in ga tudi na daljavo zaključiti (denimo še iz kavarne, preden se nato sprehodimo do avta), kar ob plačilu s kartico odpade. Če strnem – plačevanje z debetnimi in kreditnimi karticami bo za »neuke«, napredni uporabniki bodo še naprej posegali po drugih metodah in se vozili ceneje.
In še nekaj – zelo verjetno se tudi z neposrednim prislanjanjem kartic ne bomo znebili predavtorizacije, torej nam bo še vedno ponudnik ob vsakem polnjenju na začetku »pobral« nekaj deset evrov, razliko med tem in dejanskim zneskom pa bomo dobili vrnjeno ali takoj po koncu ali morda šele čez nekaj tednov, odvisno od bank in vseh vmesnih členov v verigi. Tveganje za ponudnike, če tega ne bi počeli, je preprosto preveliko. Vsaj do takrat, ko bodo polnilna mesta, podobno kot zdaj točilna za bencin ali dizel, ob samem prodajnem mestu, pod kamerami in z veliko frekventnostjo obiskovalcev. Dokler so dokaj na samem, je priložnost za »pobeg« brez plačila (s kartico, ki ima naložen en evro za avtorizacijo začetka polnjenja) prevelika.
Zahteva po plačevanju s plačilnimi karticami bo tudi povzročila stroške in sive lase ponudnikom, saj bodo zelo verjetno morali vsako polnilnico opremiti s terminalom POS, kar je po njihovih zatrjevanjih (za zdaj) še zelo drago, vsak tak terminal naj bi namreč stal nekaj tisoč evrov. Trgovci jih večinoma najemajo, toda te možnosti za polnilnice menda še ni. Obstaja način, da se kartico uporabi kot avtentikacijo in se plačilo potem izvede v zalednem sistemu, ki prevzame nalogo POS-a, to denimo uvaja Ljubljanski potniški promet (po prvotnih napovedih bi že moralo delovati, a so zadevo zamaknili na drugo polovico leta). Toda tak sistem naj bi bil bolj primeren za plačila manjših vrednosti, medtem ko polnjenje lahko denimo preseže znesek, ki zahteva vpis kode PIN, tudi ne vem, kako bi bilo v primeru »oddaljenega POS-a« s predavtorizacijo, izdajo računa in še čim. Zato se zdi, da je pravi POS malodane nujnost. Celotna panoga pa bo morala glede stroškov in omogočanja smiselnih poslovnih modelov postati nekoliko bolj transparentna, kar velja tudi za vračanje predavtoriziranih zneskov, saj je tam skoraj nemogoče izvedeti, kdo od vpletenih »zavira« to vračilo.
Kaj pa plačevanje z gotovino? Tega skoraj zagotovo ne bo, čeprav bi ga nekateri radi videli in bi po svoje tudi imelo smisel. Tako z vidika nesledljivosti uporabnika kot tudi praktičnosti. V avtomat bi denimo potisnil 30 evrov in napolnil s toliko kilovatnimi urami, kot jih tak znesek »kupi«. (V bistvu bi bilo lahko enako pri plačilu s kartico in bi se tako izognili predavtorizaciji.) EU tega ni zapovedala in tudi še nisem slišal, da bi kateri od ponudnikov nameraval uvesti tovrstno rešitev.
Je problem,kadar želiš napolniti,ter se ukvarjaš eno uro,da lahko začneš polniti in to samo zato,ker sem z malimi črkami napisal ime in priimek(Jure Jurovski,JURE JUROVSKI)!Pri nas nimam nobenih težav glede tega.Placilo z kartico pozdravljam,ena takšna je pri Hornbachu v Grazu
Nisem prepričan, da razumem to težavo z velikimi ali malimi črkami (in tudi nikoli ne pišem MATJAŽ ROPRET :)).
Z elektricnim vozilom sem opravil že preko 200.000 km in z ugotovitvijo, da je enotna aplikacija dobra rešitev, nikakor ne drži. V prispevku se omenja morje. V R Hrvaški, kot tudi v Srbiji ni polnilnic oz. so zelo zelo redke, ki bi enotne kartice oz. aplikacije (MOON od VW Porsche group) podpirale. Še večja teźava pa je, da tudi najpogostejše polnilnice na hrvaškem (ELEN – HEP Opskrba), ki pokrivajo avtoceste, ne omogočajo plačevanja z EC, Mastercard, VISA ipd.., ker ne upoštevajo oz podpirajo nove avtorizacije, ki jo zahteva evropska bančna direktiva. In sicer potrjevanje plačil prek aplikacij spletnih bank (NLB Pay npr.), temveč še vedno delujejo po principu pošiljanja SMS kod, kar slovenske banke ne omogočajo več. In tako ne moreš polniti, plačati.
ČE VE KDO REŠITEV, NAJ JAVI!
Elen aplikacija je julija 2023 preko MasterCarda še čisto normalno delovala (potrjevanje preko spletne banke), konec oktobra pa nenadoma težave. Dokler nismo vnesli druge kartice v Elen aplikacijo (Visa), nikakor nismo mogli polniti. Z Viso je potem šlo. Tega nismo pričakovali in če ne bi imeli dodatne Visa kartice, bi ostali na parkirišču s polnilnico pred nosom, s katero si ne moreš nič pomagati. To je res absurd, kaj takega si HEP ne bi smel privoščiti in bi pač zadevo morali urediti.
Že nekaj časa aplikacija ,elen, se sploh ne da naložiti.
Pravkar smo jo brez težav namestili na dva telefona.
Pa Elen deluje z Mastercard kartico?
Tole s kartico je samo del problema. Pogledam najprej iz moje prakse. Pridem na polnilnico (Petrol) vsake nekaj mesecev, seveda vmes pozabim predpisan protokol. Priklopim kabel, kliknem QR, potredim rezervacijo sredstev, avto javi, da je priklopljen, polnjenje se ne začne. Ustavim, ponovim, spet nič. Potem mi kapne. Odklopim avto (resetiram polnilnico prej), skeniram QR, potrdim rezervacijo sredstev, potem priklopim kabel, sedaj pa deluje. Kateri idiot jo tole zaštrikal???
Spet drugič. Kozina, Petrol, pada dež. Poizkusim klikniti QR kodo na priključku. Polnilnica nima niti nadstreška, kaj šele strehe, posledično aplikacija bezlja in skače, ko padajo dežne kaplje na zaslon…
Skratka, ni samo plačevanje tisto – večina hitrih polnilnic je na avtocestnih servisih, kjer je vse od restavracije do ne vem česa. Če primerjam to z logiko točenja goriva, imam vedno občutek, da me nekdo j…
Primerjam. Pridem z bencinarjem, se ustavim pri točilnem mestu, vtaknem pipo v lijak in nalijem željeno količino. Zaprem pokrovček in v principu lahko odpeljem, ampak navada je železna srajca in grem na blagajno in plačam, kakor koli že.
EV- priklopim kabel, se kabel zaklene in ne morem nikamor. Ampak vseeno moram rezervirati sredstva na računu, če mi le uspe sprožiti polnjenje.
Meni se zdi obravnava kupca v prvem primeru malo drugačna kot v drugem, že v moralnem, če ne v praktičnem smislu. V primerjavi z ICE je EV priklenjen, dokler ne popusti polnilnica, pa še sredstva na računu ima zamrznejna, meni se tole ne zdi niti od daleč enako in se počutim kot potencialni kriminalec v primerjavi z ICE.
Skratka na samem UI in postopku bodo tile kljukci morali še hudo delati. Navsezadnje je njihov interes dobiti moj denar, moj pa njihovo elektriko in le to ne sme biti pogojeno z neumnostmi kot ‘priklopi kabel šele po…’ itd. Vsi možni scenariji morajo biti pokriti in preko UI in logike obravnavani. In enako s plačilnimi sredstvi. Če je polnilnica na AC in je v bližini blagajna, bi morala (morda za doplačilo) sprejeti vsako valuto, od gotovine do kartic – tako deluje trgovina po navadi – in ne vidim razloga, zakaj to ‘nikakor ni mogoče’. Skratka, tule je še kupček neumnosti, ki jih je potrebno razrešiti, če je polnilnica za EV del javne infrastrukture (moja privatna doma vas pa res nič ne briga :-))