Veliko smo že v zadnjem letu in pol napisali o počasi izginjajočem standardu, vendar je zadeva še vedno boleča. Proizvajalci telefonov se eden za drugim odločajo, da razširjeni in univerzalni priključek za slušalke in zvočnike ni več moderen. Tako je vse več mobilnikov brez in zahteva uporabo slušalk z enakim konektorjem kot za polnjenje (lightning ali USB-C), prilagojevalnika na 3,5 mm ali modrozobih zvočnih naprav.
Želja po brezžičnem svetu je več kot očitna. Bluetooth za povezovanje naprav med seboj, induktivno polnjenje, wi-fi za prenašanje podatkov. Po pravici povedano tudi sam v telefone le še redko vtikam slušalke, razen v testne, pri svojih večinoma poslušam muziko čez bluetooth. Zakaj ne pri tistih na preizkusu? Ker je proces »parjenja« in razdruževanja telefonov in brezžičnih slušalk zoprn. In prav v tem je ena od glavnih težav celotnega tehnološkega prehoda. Predvajala s klasično »bananco« priključiš in to je to. Modrozobih ne moreš tako preprosto prestavljati od ene do druge naprave. Seveda prinašajo mnoge dobrobiti, od udobja do mikrofonov in tipk za upravljanje, ki delujejo z vsemi predvajalniki.
S priključkoma lightning in USB-C je še večja zmeda in možnost proizvajalčevega zaklepanja. Za izdelovanje jabolčne periferije je treba od Appla pridobiti (drago) licenco MFi (Made for iPhone), sicer reč ne more ponujati polne funkcionalnosti. Pri androidnem konektorju je možnosti za šušmarjenje še več, HTC je že dal na trg telefon, s katerim pravilno delujejo samo priložene slušalke. Namere ljudi usmeriti k uporabi ali priloženih ali dokupljivih, posebej za dotično napravo prilagojenih slušalk, po možnosti z integriranim navideznim pomočnikom, proizvajalci ne morejo skriti. Analitiki že napovedujejo popolno izginotje zvočnega izhoda iz dražjih telefonov v treh do petih letih. Verjetno bo naslednja sezona ključna, kajti če Applu in Googlu z deveticami sledi še Samsung, potem poti nazaj ni več. Korejsko vztrajanje pri starem standardu bi tega še držalo pri življenju.
Treba je priznati, da od uporabnikov kaj dosti pritožb ni slišati. Marsikdo se ali zanaša na priložene slušalke ali pač na svoje priljubljene natakne prilagojevalnik in ga tam pusti. Mnogi prehajajo na bluetooth in kaj dosti nepraktičnosti, kot mi pripovedujejo, ne zaznajo. Kako pogosto polnijo telefon in zraven čez slušalke poslušajo glasbo, pa je tudi vprašljivo. Mislim, da precej redko. Po svojih izkušnjah bi me veliko bolj bolelo, če bi izhod izginil iz računalnikov. Tam je ključen za montiranje videa ali podkastov, pa še za kakšno opravilo.
Kar pa me moti pri tem početju je popolna odsotnost dobrega razloga. Telefoni niso na račun odstranjenega zvočnega izhoda pridobili (skoraj) ničesar. Tako iPhone 7 kot 8 imata enako majhno baterijo kot vsi prejšnji, nobenega drastičnega napredka nismo videli. Oblika je enaka, robovi okrog zaslona prav tako. Dodatnih komponent ni, razen ne nujno potrebnega povratnega odziva za tipko domov, ki ni več fizična. Res je, sedmica je prinesla vodotesnost, toda mnogi drugi telefoni jo imajo tudi z izhodom za slušalke. Pač ustrezno zaščitenim. Še več, iPhone ustreza standardu IP67, kar pomeni, da je lahko do pol ure v največ meter globoki vodi in bo (vsaj v teoriji) preživel brez vdora tekočine. Enako Pixel 2. Medtem ko sta Galaxy S8 ali Xperia XZ1 izdelana za zaščito IP68, ki dovoljuje polurne potope do metra in pol globine. Oba imata 3,5 mm izhod. Mogoče bi lahko med pridobitve šteli stereo zvočnika, a tudi to smo videli že prej pri telefonih s slušalčnim priključkom.
Tudi uradni razlog Googla, da se je moral priključek posloviti zaradi raztegovanja zaslona do roba ne zdrži nobene kritične presoje. Manjši Pixel 2 ima ene največjih okrogzaslonskih robov med vsemi novimi telefoni. Večji Pixel 2 XL pa se tudi ne ponaša z ničemer bolj senzacionalnim, kot že omenjeni S8 ali (prav tako) LG-jev V30, oba s polno funkcionalnim in kakovostnim zvočnim izhodom. In ker je treba glasbo nekje pretvoriti iz digitalne v analogno obliko – valovanje –, tega pa ni prav elegantno početi v prilagojevalniku, telefoni še vedno ohranjajo notranji DAC in ojačevalnik. Torej prostorski prihranek res ni gromozanski.
Eden od argumentov še pred Applovo potezo je bila višja kakovost zvoka čez lightning ali USB-C. Za tako trditev prav tako ni realne osnove. Kot rečeno so pretvorniki in ojačevalniki enaki, slušalke z lightningom nimajo nobenega dodatnega vezja za »izboljševanje« slišanega, glasba igra povsem enako.
Zato – povsem brez težav se da živeti brez zvočnega izhoda v telefonih. Ni pa prav lepo od industrije, da nam v zameno ni ponudila nikakršnega napredka na drugih področjih. In nisem prepričan, da trenutno dogajanje dokazuje pravilnost Applove odločitve, kot argumentira Vlad Savov na portalu The Verge. Prej to, da je industrija še naprej obsedena s slepim posnemanjem najvrednejše korporacije na svetu, naj bodo njene poteze smiselne ali ne.
Brez komentarjev