Pisma Miklavžu (2019): Naj seka med zidovi ali pod milim nebom!
Matjaž Ropret 19. novembra 2019 ob 06:45

Na poti ali med rekreacijo so nujne slušalke, toda doma je fino, če glasba prihaja (tudi) iz zvočnikov. »Stolpi« so pretežno stvar preteklosti, danes iščemo naprave, ki so (po potrebi) bolj prenosljive, povezljive in prilagojene na predvajanje s pretočnih virov.

V ospredju so zvočniki bluetooth, ker jih je najlažje prenašati naokrog, so pogosto zaščiteni pred vremenskimi vplivi, večinoma cenovno dostopni in je nanje enostavno predvajati karkoli. So pa različnih velikosti, oblik in moči, seveda tudi zvočne kvalitete, nekateri imajo še določene dodatne funkcionalnosti. Ena osnovnih, a ne povsem samoumevnih, je fizični zvočni priključek, običajno 3,5 mm. Tako je mogoče predvajati tudi s pomočjo kabla, ne zgolj po zraku. To pride prav, če predvajalnik ne podpira bluetootha, če ne želimo razdirati »sparitve« med zvočnikom in napravami, ali preprosto hočemo nekaj višjo kakovost zvoka. Ta je namreč pri bluetoothu vedno nekoliko stisnjen, tudi če zvočnik in telefon (oz. predvajalnik) oba podpirata napredne kodeke (aptX in podobne). Nekateri zvočniki imajo možnost povezave v brezžično omrežje (Wi-Fi), kar omogoča dostop do katerega od navideznih pomočnikov (Alexa, …) in prek njega do pretočnih storitev. Pri določenih je vgrajena še razsvetljava, kar pride prav ob organiziranju zabav.

Malce drugačna vrsta so zvočniki, ki imajo v osnovi povezavo v domače omrežje, poleg brezžične nekateri premorejo še žični priključek (ethernet), zraven pa lahko še bluetooth ali pa tudi ne. Poanta pri teh je, da znotraj aplikacije za mobilne naprave ali kar neposredno prek vgrajenega zaslončka uporabnik dostopa do različnih virov muzike (in ostalega), najsi bodo to pretočne storitve, spletni radio, podkasti ali pa datoteke na omrežnem strežniku (NAS). Zaradi vključenosti v domače omrežje pogosto podpirajo katerega od protokolov za »prestavitev« predvajanja z mobilne naprave na zvočnik, kot sta Applov Airplay ali Googlov Chromecast. Nekateri tovrstni zvočniki imajo še vedno predvajalnik CD in morda priključek USB za predvajanje s ključka.

V tujini so v zadnjih letih priljubljeni še t. i. pametni zvočniki. Pri teh je smisel povezave v domače omrežje v tem, da ima uporabnik komunikacijo z izbranim pametnim pomočnikom. Za kupce se najbolj intenzivno borita Amazon z izdelki Echo (in pomočniko Alexo) in Google z napravami Home (za Googlovega Pomočnika). Ker je treba želje izražati v angleščini, so ti pripomočki za slovenske potrošnike manj zanimivi, pa tudi večinoma se je zanje treba odpraviti v tujino, zato jih tokrat ne bomo uvrstili med priporočila. Poskusili pa smo najti najboljše primerke iz ostalih dveh kategorij.

Preudarni Miklavž

Ultimate Ears Boom 2

Novejše ne pomeni nujno boljše izbire. Tako tudi pri Logitechovi zvočniški znamki, ki je v tujini dokaj čislana, in v cenovnem razredu okrog sto stotih evrov ponuja najbolj zanimive izdelke. Boom 2 ni najnovejši model, toda Boom 3 je po nekaterih ocenah zvočno malce slabši, resni pridobitvi pa sta malce večji doseg bluetootha in plovnost (da v vodi ne potone). Boom 2 je bil vseskozi deležen odličnih kritik glede kakovosti zvoka, baterija zdrži skoraj 15 ur predvajanja, zaščita pred vodo in prahom je pri obeh enaka, kljub različnim oznakam (IP67 in IPX7), na voljo pa je v kar devetih barvah in cena je nižja kot za trojko. (Amazon) Kdor rabi večjo glasnost, naj se ozre za modelom Megaboom. (Amazon) Alternativa je lahko UE WonderBoom 2 ali (Amazon) JBL Charge 4. (Mimovrste)

Ikea Symfonisk

Med zvočniki, ki so namenjeni postavitvi nekam na knjižno polico ali pač na drug stalen prostor v stanovanju, Ikein za sto evrov prinaša najboljše razmerje med ceno in funkcionalnostmi (ter kvaliteto zvoka). To je v bistvu polno funkcionalni, a zvočno nekoliko okrnjeni Sonos. Zveni presenetljivo dobro, s še enim enakim ali katerim koli drugim Sonosom pa se lahko poveže v stereo par. Prek aplikacije je mogoče priti do najrazličnejših virov, z Applovih naprav pa se da predvajati tudi s pomočjo protokola Airplay. Manjka zvočni vhod in morda nekaj basovske moči. Pa kupiti se ga da samo v Ikei.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Premožni Miklavž

Bose Soundlink Revolve (Plus)

Ta zvočnik nima določenih lastnosti konkurentov, je denimo zgolj odporen na škropljenje, ne sme pa pasti v vodo. Toda glasbeno je odličen, še posebej glede t. i. 360-stopinjskega zvoka, s katerim se hvali marsikateri zvočnik, pa je nazadnje povsem enostavno določiti, od kod prihaja valovanje. Bose je uspel zagotoviti občutek, da zvok obkroža poslušalka. Model Plus je glasnejši, s še nekoliko bolj poudarjenimi basi, in ima ročaj, ki manjšemu modelu manjka. (Mimovrste, Amazon – Revolve, Amazon – Revolve Plus)

Sonos One (dva v paru)

Od »pravih« naprav znamke Sonos je One verjetno najbolj zanimiv, še posebej, če jih je v sobi ali stanovanju več. To je v bistvu model Play:1, ki so mu dodali še glasovno upravljanje. Ima enako, izvrstno povezljivost, pa tudi identičen, zelo dober zvok, z rahlim poudarkom na basih. Najbolj se ti zvočniki izkažejo v paru ali skupinah, vendar potem tudi cena dokaj hitro naraste od še dokaj dostopnega posameznega primerka. (Amazon)

Technics Ottava S SC-C50

Z obliko, ki pade v oči, in ceno, ki osuši denarnico (približno 750 evrov), ta večsobni povezani zvočnik pritegne poglede. V sebi skriva nizkotonskega (subwoofer) ter po tri srednje- in visokotonske zvočnike, da je sposoben s kakovostnim zvokom zapolniti vse kotičke sobe. Predvsem pa ima cel kup priključkov, žičnih in brezžičnih, ter vgrajen Google Chromecast, da lahko glasbo predvaja tudi neposredno s storitev pretočne glasbe. Za lažje upravljanje je na voljo aplikacija, zvočnik ima pa tudi vgrajen mikrofon za preprostejšo nastavitev zvoka. Sicer pa ima že tri prednastavljene primere uporabe, na mizi ali na tleh, v središču sobe, ob steni ali v kotu, da lahko temu primerno prilagodi oddajanje zvoka. Povežeš pa ga lahko tudi z Googlovim pomočnikom. Alternativa je lahko nekoliko manjši SC-30.

Skromni Miklavž

Sony SRS-XB01

Med poceni zvočniki bluetooth je Sonyjev XB01 precejšnje zvočno presenečenje. Mnogi, ki stanejo dvakrat toliko, niso kaj dosti boljši. Poleg tega je majhen, barvit in simpatičen. Edina ovira utegne biti manjša baterija, vendar ni nepremostljiva. (Big bang)

Soundcore 2 ali Souncore Flare

Za nekoliko več večjo sobo ali piknik z več udeleženci je vseeno treba poseči po nečem močnejšem. Ankerjevi zvočniki pod znamko Soundcore pogosto ponujajo boljšo zvočno kvaliteto kot ostali za podobno ceno. Flare ima vgrajene še sveteče diode za svetlobne učinke, in stoji pokončno, ležeči Souncore 2 pa je bolj primeren za uporabo v naravi. Če je Miklavž v dilemi, naj pretehta cena. (Mimovrste – Soundcore 2, Mimovrste – Flare) Alternativa je lahko še Tronsmart, ki podobno kot JBL Charge vsebuje zunanjo baterijo. (Amazon)

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja