Photokina 2018: Panasonic gre proti velikanom skupaj z Leico in Sigmo
Matjaž Ropret 25. septembra 2018 ob 19:13

Vedeli smo, da se nekaj pripravlja in da bomo verjetno na Photokini izvedeli prve podrobnosti. Kot jih nazadnje tudi smo, nismo pa še mogli prijeti v roke dejanskih izdelkov, ker so zdaj še v prototipni fazi v prihajajo v prodajo prihodnje leto. Toda Panasonic, skupaj s svojimi partnerji, ni mogel stati ob strani, ko bolj ali manj vsi ostali vstopajo v razred brezzrcalnih fotoaparatov polnega formata. Tako dobivamo sistem Lumix S in bajonet L, ki ga pravzaprav že uporablja Leica.

Vodilni pri Sigmi, Panasonicu in Leici ob napovedi skodelovanja okrog bajoneta L.

V Panasonicu se lahko pohvalijo, da so se prebili daleč, odkar so se pred sedemnajstimi leti začeli truditi z digitalnimi fotoaparati Lumix in sodelovati z Leico. Pred desetimi leti so skupaj z Olympusom predstavili prvi brezzrcalni sistem mikro štiri tretjine (m4/3) in prav na Photokini prikazovali aparat G1. Takrat so bili še daleč od tega, da bi profesionalne fotografe in snemalce prepričali, naj presedlajo na njihov sistem, kar se je začelo dogajati v zadnjih letih, še posebej z aparati GH4, GH5 in GH5s. Toda novi vstopniki v svet brez zrcala (in prizme, čeprav z njeno kopijo zaradi elektronskega iskala) in tipalom polnega formata, za kar so morali vedeti, da se bo prej ali slej zgodilo, so jih prisilili v nov korak. To pa je razvoj sistema Lumix S in zavezništvo z Leico ter Sigmo okrog bajoneta L.

Panaosonicov šef za fotoaparate Yosuke Yamane.

Kot so priznali tako v Panasonicu kot v Sigmi, so vsak zase razmišljali o razvoju novega bajoneta, vendar so prišli do zaključka, da ne bi imel pravega smisla in da lahko več dosežejo z enim, ki že obstaja. Povezali bi se lahko kvečjemu še s Sonyjem, vendar to verjetno ni bila realna opcija, zato je ostala Leica, ki pa sploh ni napačna izbira. Njen bajonet, ki ga uporablja pri fotoaparatih SL, je bistro zasnovan in omogoča optično odlične in tudi performančno dobre objektive, ki pa so bili doslej obsojeni na premijski segment trga.

Novi sistem bosta na začetku, to pomeni prihodnjo pomlad, nekje v času naslednje Photokine (ta bo po novem v začetku maja), sestavljala modela S1 in S1R. Pri obeh bo poudarek na brezkompromisni kakovosti, predvsem slike, pa tudi delovanja. Aparata bosta imela napredno ostrenje, umirjevalnik slike v ohišju, Veliko in visokoločljivostno elektronsko iskalo, dvojno režo za kartice SD in XQD, zaslon vrtljiv v treh oseh in menda idealno razporeditev tipk ter držalo. Poleg tega bosta odporna proti prahu in škropljenju. Za videografe bo kajpada pomembno, da bosta snemala v 4K s 60 sličicami na sekundo. S1R bo imel tipalo s kar 47 milijoni točk, S1 pa jih bo premogel za šibkejše računalnike lažje prebavljivih 24 milijonov.

Tudi pri objektivih napoveduje zapoved »nobenega sklepanja kompromisov.« Na začetku bodo na voljo trije, toda do konca leta 2020, torej v letu in pol po začetku prodaje, naj bi jih bilo že deset. Ob osmih obstoječih in še nekaj prihajajočih Leicinih ter vseh Sigminih, ki bodo tudi zagotovo sledili, a jih še niso napovedali. Prva trojica bo 50 mm f/1,4, 24-105 in 70-200. Dokaj standarden nabor, ki pač mora obstajati za vsak resen sistem. Obenem pa ne zanemarjajo sistem m4/3 in zanj so napovedali objektiv 10-25 f/1,7, ki lahko nadomesti najmanj tri objektive s fiksno goriščnico in noro dobro svetlobno močjo. Prepričani so, da lahko oba sistema soobstojata, saj bo eden ponujal najboljšo kakovost posnetkov in še nekatere druge prednosti, drugi pa hitrost, priročnost, daljše zume in tako naprej in bo zato še vedno zanimiv za fotografiranje živali, športna, ulično fotografijo in tako naprej.

Jasno je torej, da bo prihodnje leto in naprej bitka za profesionalne fotografe in snemalce izjemno ostra. Nekateri stavijo na tehnološki primat, drugi na optično znanost, tretji na svoj čut za izdelavo, algoritme in še kaj, naveza Panasonic-Leica-Sigma na kombinacijo vsega tega. Izbire za resne uporabnike in malo manj resne »pri denarju« bo veliko, kakšne bo dejansko razlike, pa bo prav zanimivo preveriti. Kajti konceptualno so si vsi še vedno precej blizu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja