Philips 58PUS8506: Čemu bi plačevali več, če ni treba?
Marjan Kodelja 3. decembra 2021 ob 06:25

Seveda je slika na dražjem in izpopolnjenem boljša, toda ali razliko večina opazi in ali je vredna dvakratnika ali celo trikratnika cene? Vprašanje se mi je namreč večkrat zastavilo ob testiranju zanimivega televizorja Philips PUS8506.

Pri televizorjih razločljivosti 4K je razdalja do zaslona pomemben dejavnik udobja, zato so primeri, ko so 140-centimetrski (55-palčni) za odtenek premajhni in 165-centimetrski (65-palčni) preveliki. Oziroma zaradi slabše ponudbe dražji. Tedaj v poštev pridejo zasloni z diagonalami med 147 in 150 centimetri (58 ali 59 palci), pod pogojem kajpada, da tudi zanje ne zahtevajo preveč. Nasprotno je bolje kupiti manjši televizor in prestaviti sedežno garnituro. Drugo je izbira zaslonske tehnologije. Že res, da so zasloni OLED v (skoraj) vseh lastnostih boljši, toda prepričan sem, da bodo klasični LCD še nekaj časa z nami. Pravzaprav odločitev ne bi smela biti pretežka.

Televizor kupujemo za najmanj sedem let, zato upoštevajte, da boste toliko časa prisiljeni gledati izbranega. Če bo to pomenilo gledanje televizijskih programov v največ polni visoki razločljivosti (1080p), potem je tehnologija zaslona manj pomembna. Po drugi stran, če vem veliko pomenijo vsebine pretočnih storitev razločljivosti 4K in visoke jasnosti ali zelo kakovostni prikaz videoiger, bo treba poseči po najboljšem, kar izdelovalci nudijo. Z upoštevanjem, da nas bodo hoteli že kmalu prepričati, da so televizorji modelnega leta 2022 svetlobna leta pred letošnjimi. Strogo gledano bodo. Vendar se mi vse pogosteje dozdeva, da je slika najmanj solidna na vseh televizorjih, razen morda pri zelo slabih za nekaj sto evrov, in da je povprečen gledalec ne opazi, razen če nima pred nosom dveh različnih naprav, ki predvajata isto vsebino. Kaj želim povedati? Da če niste dnevno več ur zalepljeni pred zaslonom televizorja, ne pretakate kakovostnih vsebin in vam igre ne pomenijo veliko, potem se splača razmišljati predvsem o velikosti zaslona in ceni.

Preprosta oblika, toda s tristransko osvetlitvijo

Kar vedno opazim pri cenovno dostopnejših televizorjih, je manjša skrb, kako bo videti. Oblikovanje je osnovno, debelina izrazita (8 cm), še posebej bo opazna, če ga obesimo na steno, robovi okoli zaslona prav nič tanki in še kovinskega srebrnega videza. Da se celota sklada z videzom kovinskega stojala, čeprav je učinek nasproten. Robovi preveč izstopajo in kazijo celoto, zato bi bilo bolje, da bi bili črni. Kljub videzu stojala, ki je mimogrede spodobnega videza in dovoli vrtenje levo in desno, da lažje zaslon prilagodite kotu gledanja.

Priključki na hrbtišču so ločeni. Desno (gledano od zadaj) so poleg ostalih štirje priključki HDMI (po dva 2.0 in 2.1) in dva priključka USB, pri čemer je po eden od vsakega za lažji in hitrejši priklop občasno povezanih naprav v stranski vdolbini. Ne razumem pa, zakaj mora biti priključek za električno napajanje diametralno na nasprotni strani. Ali ne bi bilo za urejen skrit potek kablov bolje, če bi bili vsi na kupu? Prav se mi zdi, da je na voljo priključek za ožičeno omrežje, čeprav televizor podpira brezžično povezavo (Wi-Fi in Bluetooth). Daljinski upravljalnik je klasičen, ne pretirano kakovostno izdelan in brez tipkovnice na zadnji strani, ki pri nekaterih televizorjih te znamke poenostavi vnašanje povezav, gesel oziroma drugih zahtevanih podatkov.

Osvetlitev ozadja Ambilight je posebnost televizorjev Philips. Nežna svetloba za televizorjem ni le lepa na videz, saj prav tako zmanjšuje naprezanje oči med gledanjem slike na zaslonu v temnem prostoru. Model PUS8506 ima tri nize s sijalkami LED, levo, desno in zgoraj, katerim je mogoče prilagajati načine delovanja. Večina se bo verjetno odločila za standardni način ali celo za način, ko svetlobni učinki sledijo zvoku in ne sliki na zaslonu.

Na splošno dokaj kakovostna slika in povprečen zvok

Za kakovost slike skrbi procesor P5 ter se posveča petim lastnostim, ki so po prepričanju Philipsa pomembne. Prilagajanje vira ločljivosti zaslona, ostrine, barve, kontrasta in gladkega gibanja ter ustvarjanje prijetne slike všečne večini. Torej slike z ostrimi obrisi, izrazitimi barvami in dobrimi kontrasti, kar mu relativno dobro uspeva. Pričakovano so najbolje videti vsebine razločljivosti 4K z visokim dinamičnim razponom (4K) in dovolj dobro polne visoke (1080p), medtem ko so standardne razločljivosti (SD) za moj okus preveč mehke. Še dobro, da je teh v televizijski ponudbi vse manj, kajti večji je zaslon, bolj slabosti, kot sta šum in zamazana slika, pridejo do izraza. Ko že govorim o visokem razponu. Zagotovljena je podpora standardov HDR10+, Dolby Vision, HDR10 in HLG.

Večini bo verjetno zadoščal privzeti slikovni način in privzet prikaz dinamičnega razpona, če ne, so na voljo še drugi, poleg prilagajanja posameznih vrednosti. Prav tako bo verjetno priporočljivo izklopiti ali omejevati delovanja večine funkcij izboljšave slike, z izjemo prikaza gibanja, saj v tem Phililps v primerjavi z glavnimi tekmeci ne blesti najbolje. Prilagajanje slike in delovanja procesorja zna biti dokaj zamudno opravilo, toda če je volj, potem lahko »sliko« prilagodimo svojemu pogledu na, kakšna je dobra. Če želite drzne barve, tudi prav. Ker je uporabljena zaslonska tehnologija LCD črna ni popolna in kontrastno razmerje ni primerljivo zaslonom OLED, kar se pozna v dveh slabih plateh. Vidni koti niso najboljši, kar boste opazili pri pogledu od strani in opazna je izguba podrobnosti na najtemnejših in najsvetlejših delih slike. Po prilagoditvi željam in delovanja procesorja, hitro najdemo očem prijeten prikaz. Z bogatimi barvami, številnim podrobnostim vsebine iz kakovostnega vira razločljivosti 4K, ostrimi robovi in razmeram solidnim kontrastom.

Škoda, da kljub večji debelini ni vgrajenih več zvočnikov. Dva 10 vatna in obrnjena navzdol sta dovolj glasna, njun zvok je jasen in čist. Škoda, da so nizki toni (basi) manj izraziti. Vgrajena je sicer podora za standard Dolby Atmos, katerega sposobnosti zvočnika ne moreta izkoristiti.

Android oziroma »posel kot vedno«

Večkrat sem dejal, da ima Android prednosti in slabosti. Ker je preveč obsežen, potrebuje zmogljivejši procesor od vitkih sistemov LGja ali Samsunga, toda obenem je na voljo več aplikacij. Sicer je opaziti napredek tudi glede prvega Videz sistema je izčiščen in intuitiven, tako da televizor ni pretirano zapleten za uporabo in nasploh se mi zdi, da deluje hitreje. Ker je funkcija Chromecast privzeta, je prav tako preprosto prenašati vsebine iz telefona ali tablice. Še vedno pa je Android ločen od vmesnika za nastavitve naprave, zato se lahko zdi preklapljanje med njima nekoliko nepovezano.

Televizor ni popolnoma neuporaben za igričarje, saj je podprto spremenljivo prilagajanje hitrosti osveževanje (VRR) in samodejni preklop na način delovanja z nizko zakasnitvijo, če je zaznana priključena igralna konzola. Škoda za zakasnitev 21 ms, ki je primerna za občasne igralce in ne za zahtevne.

HVALIMO:
  • Dobro razmerje med ceno in kakovostjo
  • Tristranska osvetlitev Ambilight
  • Stojalo z možnostjo vrtenja zaslona levo in desno za 15 stopinj
GRAJAMO:
  • Ne najboljši vidni koti
  • Izguba podrobnosti na najbolj svetlih in temnih področjih
  • Neizrazito oblikovanje in debelina 8 cm
Philips 58PUS8506
  • IZGLED IN PRIKLJUČKI
  • KAKOVOST ZASLONA IN SLIKE
  • KAKOVOST ZVOKA
  • PROGRAMSKA OPREMA IN DODATNE FUNKCIONALNOSTI
  • CENA
3.6

Naj kupim?

Tale televizor zna biti izredno zanimiv za vse, ki jim veliko pomeni osvetlitev ozadja Ambilight, imajo primeren prostor za tolikšno velikost zaslona in jim niti na pamet na pade, da bi za televizor plačali več kot slabega tisočaka. Kakovost slike ni slaba, pravzaprav je glede na ceno in dejstvo, da je uporabljena zaslonska tehnologija LCD, najmanj dobra. Zvok je povprečen z ne preveč izrazitimi nizkimi toni. Oblikovno televizor ni nič posebnega in še posebej v primeru, da ga boste obesili na zid, bo opaziti debelino ohišja.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
8 komentarjev
  • ah no, tole je pa kar zgrešena izjava! :/

    “Kaj želim povedati? Da če niste dnevno več ur zalepljeni pred zaslonom televizorja, ne pretakate kakovostnih vsebin in vam igre ne pomenijo veliko, potem se splača razmišljati predvsem o velikosti zaslona in ceni.”

    tudi če nekdo gleda TV le uro na dan, a ceni parametre dobre slike (ki niso pogojeni le s pretakanjem vsebin v najvišji ločljivosti) ker pač želi tisto uro res uživati, verjetno ne bo gledal le na velikost in ceno TVja. Tudi sam sodim med slednje in bi res obžaloval, če ne bi kupil OLED modela, prikaz črne v zatemnjenem prostoru, izjemno kontrastno razmerje, ki res daje občutek globine slike pač daje res izkušnjo na drugem nivoju kot cenejši LCD modeli. Pravilno bi bilo povdariti, da smo uporabniki različni in za nezahtevne uporabnike omenjeno drži, za ostale pa ne, vsekakor pa število prebitih ur pred TVjem ne vpliva na to, kako dober TV potrebujemo! 😉

    • Bom kar ostal pri zapisanem. Sodite med zahtevnejše uporabnike in prav tako bi se tudi sam zdajle odločil za televizor za zaslonom OLED – razloge ste zelo lepo zapisali. Toda. 🙂 Dosti se pogovarjam z ljudmi iz moje bližine in oni razmišljajo oziroma celo delujejo drugače. Bolj kot kakovost slike jim je pomembna velikost zaslona in nizka cena, čeprav imajo dovolj denarja in bi zlahko kupili dražji OLED. A ga ne.

      • Tudi sam bi zdaj definitivno kupil OLED-a in seveda grem po vsakem testu tovrstnega modela s težkim srcem nazaj na svojega pet ali šest let starega LCD-ja. Kar pa ne pomeni, da se ne navadim zelo hitro spet nazaj nanj in da ne uživam v gledanju. Poleg tega OLED-i z večjo diagonalo od 55 palcev večinoma stanejo več kot dva tisoč evrov, kar je za večino kupcev že kar zajetna vsota in povsem verjamem, da se med 55″ OLED-om ali večjim LCD-jem marsikdo odloči za slednjega, pa s tem tudi ni nič narobe.

  • V Slo je LG 65″ C serija, ki je res top cenovno od 1450€ dalje (ne nad 2000€), A serija LG OLEDov pa od 1250€. Tukaj pa že res težko govorimo o predragih OLEDih, ki so, roko na srce, superiorni LCDjem na mnogih področjih. Jasno, če je velikost in nizka cena res prioriteta pač kupimo kar nam trgovec ponudi v akciji, sicer pa se res ne strinjam da je za večino pomembna le velikost in cena. Sem prepričan, da večina želi TV z najboljšim razmerjem med ceno, velikostjo in kvaliteto … ampak ok, recimo da se strinjamo, da se ne strinjamo! 😉 pa dosti dobrih člankov še naprej!

    • Philips 58PUS8506 stane 800 evrov ali manj. Potiskanje dva in večkrat dražjega OLED-a v to debato je mešanje jabolk in hrušk. Poleg tega, kot sva z Marjanom že pogosto zapisala in povedala v videih, marsikdaj odločajo druge lastnosti, niti ne primarno “kakovost slike”. Za nekatere ambilight, drugim je ekstremno všeč The Frame ali kakšen drug dizajn, pa operacijski sistem in še kaj.

  • No, če že nadaljujemo, le tri inče manjši 55″ OLED LG A1 npr. ne stane dva in večkrat več ampak zgolj 80€ več, če smo natančni 880€ v Slo.

    • Ravno za tiste tri palce ali 7,5 cm že ves čas govorimo, da so čisto lep velikostni prirastek. Poleg tega ima A1 60-herčni zaslon (ne 120-herčnega) s povprečno svetilnostjo, nima priključkov hdmi 2.1, oblikovan je z zelo malo domišljije, skratka vstopni model v vseh pogledih, kar pa tale Philips vendarle ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.