Philips 55PUS8503: Že videno?
Matjaž Ropret 30. januarja 2019 ob 06:55

Televizorje je skoraj nemogoče kupovati na osnovi tehničnih lastnosti, s tujko specifikacij. V marsikateri postavki so si enaki in celo pri gledanju običajnega televizijskega programa se pogosto komaj opazijo razlike med različnimi modeli. Dokaz, da je res tako, je tudi Philips PUS8503 (ali 8303), Vse dotlej, dokler nisem pognal Netflixa in začel gledati serij s sliko HDR, sem namreč imel prebliske s televizorji podobnega cenovnega razreda, ki sem jih testiral v prejšnjih dveh letih.

Najprej o tem, kakšna je razlika med 8503 in 8303. Samo v zvočni letvi(ci) pod zaslonom pri modelu z višjo številko. Vse ostalo je enako, od zaslona do tristranskega Ambilighta in sistema Android na televizorjih. Če se za trenutek pomudim pri njem. Android sicer kar lepo napreduje glede različice, v zadnjem času celo glede aplikacij (za pretočni video), toda v osnovi ostaja enak. Pri TP Visionu od začetka niso prenovili uporabniškega vmesnika, dodali kakšne možnosti in prav tako že leta vztrajajo pri enakem izgledu nastavitev. Saj ne, da stvar ne bi bila uporabna, lahko pa bi bila bolj domišljena, enostavnejša in lepša.

Pri sliki bi res lahko pomislil, da gledam enak model, kot mi ga je proizvajalec posodil za test že leto ali dve nazaj. Denimo PUS6501 (mimogrede, enico na koncu oznake so televizorji Philips imeli leta 2016, potem je sledila dvojka, lani trojka in v 2019 se bodo modeli končali s številko štiri) je znal prikazati podobne barve, črnine in kontraste ter približno enako dobro krotiti hitre prehode, če sem gledal šport, informativne oddaje, risanke in ostale vsebine na televizijskih programih. Celo pri filmih bi po spominu rekel, da ni bilo velike razlike. Vse skupaj pomeni, da je slika dobra oz. celo več kot dobra za večino pričakovanj. Objektivno se je težko nad čim zares pritoževati, seveda pa je do vrhunskega prikaza še daleč. Ampak klasična televizija je samo en vidik.

***

Testiral sem tudi aktualni OLED znamke Philips, ki pa je pa v bistvu po sliki enak kot na primer OLED803, ki si ga je Marjan podrobneje ogledal pred časom. Bistvo modela OLED903 je namreč v zvoku, ki so ga sproducirali v navezi s priznanim podjetje Bowers & Wilkins. Rezultati so v redu, bi pa v prihodnje pričakoval še kaj več. Nekaj besed sem temu zvoku namenil tudi v vlogu.

***

Omenjeni 6501 je bil eden prvih resnih modelov 4K HDR. Na tem področju pa se poznata dve leti napredka, tako v zaslonski tehnologiji kot kodekih HDR, obdelavi signala in vsem ostalem. Težava pri televizijskih programih ni toliko v televizorjih kot v samem viru. Ta od snemanja naprej pogosto ni optimalen in tisto, kar pride do gledalca, se niti na vrhunskem televizorju OLED ne vidi kaj dosti bolje kot na takem srednjerazrednem LCD-ju, kot ga opisujem tule. Stvari se spremenijo s pravo vsebino. Res dobro posnete serije na Netflixu ali Amazonu, profesionalno narejeni videi na Youtubu s konkretno pasovno širino (tudi več kot 30 Mb/s), filmi in dokumentarci na ploščkih UHD Blu-ray. Vse to iz zaslona lahko izvabi njegove prave odlike. Takrat se vidi, koliko več je svetilnosti, kako drugače zasijejo barve, koliko večji so kontrasti, kako bolj temna je črna in še kakšno lastnost bi lahko našel. Toda na kratko – samo za  športne prenose, dnevnik in resničnostne šove je enako dober TV, ki je mogoče že v vaši dnevni sobi, ali pa kakšen za stotaka, mogoče dva cenejši. Če se bodo na njem pretežno vrtele pretočne vsebine v visoki kakovosti, pa je vredno razmisliti najmanj o tem modelu, mogoče celo o OLED-ih.

Kaj pa zvok? Nedvomno boljši kot pri zvočnikih, ki jih običajno najdemo v televizorjih. Ti praviloma od sebe dajo zelo plehko, kovinsko godbo, tukaj pa je nekaj več globine, basov, čistih visokih tonov. Celo glasnost je kar dobra, čeprav je ne gre pretirano navijati, ker se potem zvočna podoba vseeno malo poslabša. Bognedaj pa pričakovati kakšne presežke. Pravega basovskega zvočnika še vedno ni (da se ga sicer priključiti zraven) in tudi vsaka zvočna letev za dvesto evrov ali več bo opravila še boljše delo, pa že nad njo bi se avdiofili zmrdovali. Toda po mojem mnenju je za veliko večino televizijskih gledalcev, tudi zame, nekaj v tem rangu povsem dovolj. Še posebej, če nimajo prav velike sobe in če morajo zaradi sosedov (zraven, spodaj ali zgoraj) paziti, da vse skupaj ni prehrupno. Razlika v ceni sicer ni velika, zato se 8503 na prvi pogled zdi dobra kupčija. Vseeno pa bi sam raje vzel 8303 in tistih 50 evrov dal k proračunu za nakup boljše zvočne letve s konkretnim nizkotoncem. Slika bo enaka in v srednjem razredu noben od konkurenčnih modelov ne ponuja bistveno boljše, zvok pa bo tudi na vsaj približno spodobnem nivoju.

HVALIMO
  • Dobra slika, še posebej, če je vir HDR
  • Boljši zvok kot pri večini televizorjev
  • Razumna cena
GRAJAMO
  • Sistem Android na televizorjih je že več let enak
  • Pri običajnih virih slike le malo napredka v primerjavi z modeli iz prejšnjih let
Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja