Philips 258B6QUEB: Odličen kompanjon za prenosnike s priključkom USB-C
Matjaž Ropret 24. oktobra 2018 ob 14:51

Nikoli nisem razumel in verjetno niti nikoli ne bom, zakaj monitorjem (pa tudi tiskalnikom in še kakšni drugi računalniški opremi) dajejo oznake, kot je 258B6QUEB. Kako naj komu priporočim tak izdelek drugače, kot da rečem »tisti s priključkom USB-C.« In upam, da tudi iskalniki v spletnih trgovinah in prodajalci v fizičnih vedo, o čem je govora. Verjamem, da bi ga z drugačnim imenom bolje izpostavili in poudarili njegovo ključno lastnost. Ta pa je vredna izpostavitve, saj kar pomaga zmanjšati kablovsko solato na mizi in pod njo.

Govorim o priključku USB-C. Tega poznamo s telefonov, kjer se je v zadnjih dveh letih že skoraj povsem uveljavil, samo še poceni modeli vztrajajo pri starem microUSB. Vendar tudi prenosniki dobivajo novi priključek, ne samo najdražji, tudi že srednjerazredni in celo vstopni. Pogosto kot zamenjavo za stari, običajni USB (s pravilno oznako USB-A), toda novinec lahko opravlja še druge vloge. Zamenjuje namreč še izhod za zunanji zaslon, zato se lahko poslovi HDMI ali displayport, prav tako pa gre lahko čezenj polnjenje oz. napajanje računalnika. Pri nekaterih, ki podpirajo protokol Thunderbolt 3, pa so v igri še dodatki, ki zahtevajo hiter prenos podatkov, denimo zunanje grafične kartice. USB-C sicer ni povsem brez težav, je pa res večnamenski, in kadar zadeve delujejo, kot je treba, je priključevanje periferijo precej bolj elegantno.

Od računalnika gre samo en kabel.

Pri konkretnem monitorju Philips je poanta prav v tem. Uporabnik potrebuje manj kablov in vlogo centralnega vozlišča prevzame monitor. Scenarij je tak. Zaslon je s svojim kablom (ter na žalost zunanjim napajalnikom) priključen na elektriko, do računalnika pa gre samo kabel USB-C. Po njem tečejo energija, slika, zvok in podatki. Kabel mora biti ustrezen, ne deluje vsak, ki ima na obeh straneh USB-C, na srečo je menda priložen. Tako vsaj obljubljajo, v naši testni škatli ga namreč ni bilo in smo morali uporabiti svojega. Na monitorju pa so potem klasični vhodi USB (trije) za priklop drugih naprav, kot so tiskalnik, zunanji disk in ključki. Zraven sta še omrežni priključek (100 Mb/s) in izhod za slušalke, če vgrajeni zvočniki v določenem hipu niso najbolj primerni. Žal manjka še en USB-C, da se dalo verižno pripeti še kakšen monitor ali pa mogoče kakšen drug pripomoček (čitalnik kartic, disk, …) s tem priključkom. Problema pa ni niti za tiste, ki bi sliko speljali še po starem, saj so na voljo klasičen vhod VGA (D-SUB), DVI, HDMI in displayport. Ampak reč je res namenjena uporabnikom, ki lahko sliko iz prenosnika speljejo po USB-C, hkrati pa se znebijo še prenosnikovega napajalnega kabla in dodatnega kabla do razdelilnika USB.

Za prenosnik, ki smo ga uporabili za test, je monitor dajal dovolj energije. Mogoče bi bilo toka premalo za kakšno igričarsko zver, ampak za take namene tudi zaslon ni pravi. Za priklop »ultrabooka« na večji ekran, kadar je uporabnik doma, pa je vse skupaj ustrezno. In res olajša to povezovanje, ker je treba vtakniti en sam kabel. Tudi sprejemnik za brezžično miško lahko ves čas ždi v monitorju. Njegova ločljivost je 2560 x 1440, kar je za 25 palcev diagonale ravno prav. Mogoče bo kdo celo povečal velikost besedila in drugih elementov na 125 odstotkov, ker se mu bo drugače vse skupaj zdelo premajhno. V vsakem primeru je slika jasna in lepa, delati pa je precej lažje kot na majhnem prenosnikovem zaslonu. In tudi za gledanje videa ali televizije je večja površina vedno dobrodošla. Zvočniki sicer ne parirajo najbolje zaslonu, a za prvo silo so tudi dobri.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Monitor se v osnovni vlogi obnese v redu, do najboljših ocen pa mu malo zmanjka. Barve so celo brez pretiranega nastavljanja zelo blizu pravilnim, črna je dovolj temna, malce pa manjka dinamike in kontrastnega razmerja. Slika je vedno malo bolj v temno stran kot v svetlo, kar pa je vseeno bolje, kot da bi vse vleklo na sivo. Svetilnost s 350 kandelami na m2 ni najboljša, a čisto zadostna za večino prostorov. Vidni koti pa so odlični, kot se za panel IPS spodobi. V glavnem – da se najti boljši zaslon, toda tisti monitor bi verjetno imel druge slabosti ali višjo ceno. Glede nastavljivosti nimam pripomb, ker gre ekran za 13 cm gor in dol, tudi nagiba je dovolj. In z ozkimi robovi okrog zaslona reč tudi izpade kar moderno. Upravljanje s tipkami na dotik ni napačno, samo zapomniti si je treba, kakšen je koncept pomikanja po izbirnikih in potrjevanja. To človek tako ali tako nastavi enkrat in potem pusti pri miru.

Za ta monitor je treba odšteti malo manj kot 350 evrov in to se mi zdi čisto poštena cena. Težko je najti kaj bistveno cenejšega s tako ločljivostjo in matriko IPS, še težje pa kaj s priključkom USB-C. Tega bi počasi morali dobiti vsi resni monitorji. Do takrat pa je Philips 258B6QUEB (grr, ta oznaka!) ena boljših izbir. Razen, če želiš širši monitor, potem bo treba iskati pravega kje drugje. In zanj odšteti več …

 

HVALIMO
  • USB-C olajša priklop računalnika in drugih naprav ter zmanjša zmedo s kabli
  • Tudi sicer dober nabor priključkov
  • Solidna slika
  • Fina prilagodljivost ohišja
GRAJAMO
  • Zvočniki so zelo povprečni
  • Napajalnik bi bil lahko vgrajen
  • In dinamika slike večja
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja