Peugeot e-2008: Samosvoj med enakimi
Alan Orlič 11. maja 2021 ob 06:33

Peugeot spada med tiste, ki so se elektrifikacije lotili na osnovi obstoječih (bencinskih) modelov. Ker so se mu ti v zadnjih letih skoraj brez izjeme zelo posrečili in tudi naleteli na dober sprejem med kupci, taktika sploh ni napačna.

Čeprav e-208 in e-2008 loči le dodatna ničla, sta si avta po zunanjosti karseda različna. Slednji je večji, višji in še malo bolj robatega izgleda. Takega, ki se brez težav postavi napram drugim podobnim mestnim terencem in jim konkurira tako slogovno kot s prostornostjo.

Tretji Peugeotov korak v elektrifikacijo že konkretno napoveduje trend, ki so si ga zastavili. Za razliko od Volkswagna, ki se je odločil za novo osnovo, gredo tu po varnejši poti, z enako zunanjostjo kot pri bencinskih in dizelskih izvedbah, ter z enotnim električnim delom za vse dozdajšnje modele. V e-208 se je taka kombinacija prav lepo obnesla, kajti avto je že v osnovi atraktiven, elektrifikacija ga le še dodatno poživi, nizko težišče pa mu omogoča tudi skoraj športno vožnjo. Model 2008 je v »standardni« izdaji podobno priljubljen in povsem na vrhu v svojem razredu, za katerega tako ali tako vemo, da postaja »glavni« v avtomobilskem svetu. Športno uporabna vozila namreč v veliki meri zamenjujejo karavanske različice, kar je po eni strani pričakovano, saj se potrošniki z njimi raje enačimo in s tem poudarjamo svoj slog življenja. Na račun bolj pokončnega sedenja in višjega vozila kljub krajši dolžini od karavanskih različic ostane v prtljažniku kar nekaj prostora, marsikomu je všeč tudi boljša preglednost nad cestiščem.

Pri električnih različicah, ki so predelave klasičnih vozil, je vseeno nekaj sprememb, kajti snovalci morajo nekam pospraviti nekaj sto kilogramov baterij. Običajno jih skrijejo v podvozje, kar pomeni dvignjen spodnji del in sedenje, ki je bolj podobno tistemu v nižjem avtu kot v SUV-ju. Tako je tudi pri e-2008, a vseeno ne daje občutka utesnjenosti. Prostora je dovolj ne le na sprednjih sedežih, ampak tudi zadnjih, kamor se za razliko od e-208 brez težav usedejo trije potniki. Dolžina 430 cm doda tudi k prtljažnemu prostoru, lahko rečemo spodobnih 405 litrov, polnilne kable brez težav skrijemo v dno in še vedno ostane kar nekaj prostora. Če primerjamo z Oplovo Mokko-e, ki ima enako baterijsko in motorno osnovo, a je za skoraj 15 cm krajša, se razlika najbolj pozna na zadnji klopi, malo pa tudi v prtljažniku. Že takrat smo zapisali, da je Mokka-e bolj avto za dva, z e-2008 pa bi se lahko prevažala tudi štiričlanska družina. Ima celo strešne nosilce, tako da ne bi smeli imeti težav na streho spraviti nekaj koles.

Poškilili smo pod pokrov motorja in bili nemalo začudeni, da so ves prostor uspešno zapolnili. Nekateri avti, resda večji, tam ponujajo vsaj za »gajbico« veliko luknjo, kamor se da pospraviti kabel za polnjenje. Zunanjost se spogleduje z ostalimi oblikovnimi potezami manjšega brata, prisotne so visoko postavljene glavne luči in malo manjša, a še vedno značilna maska. Za voznikov delovni prostor je dobro poskrbljeno. Značilen majhen volan je nastavljiv po višini in globini, podatki na glavnem zaslonu so predstavljeni v več plasteh in simulirajo 3D-prikaz. Večji vozniki bodo morali iskati pravo nastavitev višine sedeža in volana, da jim ta ne bo zastiral pogleda na »merilnike«.

Peugeot e-2008
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • INFOZABAVNA TEHNOLOGIJA
  • ASISTENČNI SISTEMI
  • VOZNE LASTNOSTI
  • POLNJENJE IN DOSEG
  • UPORABNOST
4

Naj kupim?

Peugeotu je uspelo narediti spodoben majhen električni SUV, pri katerem je glavna težava morda ravno baterijski del – vsekakor bi si želeli videti večjo kapaciteto (okrog 60 kWh), z njo bi bil vsaj za večino slovenskih kupcev še bolj privlačen.

Osrednji desetpalčni ekran ima pravo filmsko razmerje 2,3:1 in ponuja odlično preglednost nad informacijami. Pod njim je dovolj prostora za osrednje zračnike in dodatne gumbe, kar je za hitro upravljanje bolj prijazno, kot drsanje po zaslonu. Preizkusni avto je imel ogrevane prednje sedeže, le gumba sta postavljena rahlo nepregledno, poševno glede na ostale. Vgrajena navigacija nas je lepo opominjala na vse omejitve, poleg tega je imela vpisane polnilne postaje, kar zna biti uporaben podatek za načrtovanje postankov. Poseben predal pod osrednjim zaslonom je namenjen brezžičnemu polnjenju telefona in je dovolj velik tudi za večje izvedenke. Avto ima sicer štiri vtiče USB, dva spredaj (po en vrste A in C) in dva zadaj, Android Auto in Carplay sta seveda podprta.  V preizkusnem vozilu je bil vgrajen radarski krmilnik hitrosti, ki se zelo dobro prilagaja vožnji, pri približevanju počasnejšemu vozilu pred nami sploh nismo imeli občutka zmanjšanja  hitrosti. Na nastavljeno hitrost vrne odločno in hitro, takoj, ko zazna, da smo prešli na drugi pas. Kamera za vzvratno vožnjo je bolj kot ne standard, v pomoč je tudi 360-stopinjski pogled.

Pogonski del je že dobro znan. Sestavljata ga motor s 100 kW (136 KM) moči in baterijski sklop s kapaciteto 50 kWh, od česar je uporabniku dejansko na voljo 45 kWh. O pospeških in navoru skoraj ni treba izgubljati besed, razen da je e-2008 za tri desetinke sekunde počasnejši do 100 km/h kot e-208, kar lahko pripišemo večjemu zračnemu uporu zaradi višine vozila. Tudi tu je najvišja hitrost omejena na 150 kilometrov na uro, kar je dovolj tudi za slovenske avtoceste. Ker je bilo v času preizkušanja še vedno dokaj mrzlo vreme, je bila temu primerna tudi poraba, približno 17 kWh na 100 kilometrov po navadnih cestah, na avtocesti pa okrog 22 kWh na 100 km. Z umirjeno vožnjo boste brez težav prevozili 300 km in ostati bi vam moralo še za vsaj 50-60 km rezerve. Tudi za električne avtomobile velja podobno kot za vse ostale baterijske naprave, izogibajte se praznjenju pod 20 odstotkov in polnite do 80 odstotkov oz. kolikor potrebujete za dnevno relacijo. Ker je e-2008 vseeno drugačen tip vozila, kot e-208, je tudi vzmetenje drugačno, mehkejše. Nekaterim bo to všeč, drugi, v tej skupini smo tudi mi, imamo raje malo tršo nastavitev in manj nagibanja ali uhajanja prednjega dela skozi ovinke. Kljub temu se avto čisto spodobno drži ceste, morda malenkost manj nevtralno kot manjši brat. To je na nek način tudi pričakovano, saj tu uporabniki pričakujejo več udobja.

Vse skupaj pomeni, da je tudi Peugeotova druga električna preobrazba dobro uspela. Avto je sodoben in dobro opremljen, izdelava se zdi kakovostna, vožnja kljub dodatni masi udobna. Ponuja torej vse, kar od mestnega športnega terenca tudi pričakujemo. Kljub vsemu se bo najbrž kdo zapičil v baterijski del. Če je ta za e-208, ki je bolj mestni avto oziroma tisti avto, s katerim delate dnevne kilometre v službo, od e-2008 pričakujemo, da nas bo čez vikend zapeljal na lepše, recimo na drugi konec Slovenije in nazaj, ali kam proti (hrvaškemu) morju. Če to pretvorimo v kilometre, hitro pridemo do številke 400 in še kakšnega poleg. Res je, da so polnilnice že dobro posejane tako po naši deželici kot sosednjih, a vseeno bi radi prišli do cilja z eno vožnjo, tam po možnosti napolnili in se vrnili v enem skoku domov. Takim željam bi verjetno zadostilo 60 kWh neto kapacitete, a do takrat nas bo reševalo hitro enosmerno poljnenje, ki tu zmore 100 kW. V teoriji bi morali 80 odstotkov baterije napolniti v dobre pol ure, kar je ravno čas za eno daljšo kavo. Novinca iz Volkswagnovega koncerna ID.4 in Škoda Enyaq ponujata možnost večje baterije, sta pa tudi sama precej večja in dražja. Hyundai Kona, pravkar osvežena, je prav tako na voljo z večjo kapaciteto, vendar znova za konkretno višji znesek. Peugeot e-2008 se za zdaj lepo vklaplja v to sliko, čeprav bi bila lahko tudi tu cena prijaznejša do denarnice.

Posodil: Avtotehna Vis d.o.o.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

HVALIMO:
  • Udobje v vožnji
  • Sodobna infozabava in asistenčni sistemi
  • Polnjenje s 100 kW
  • Dovolj prostora za družinsko uporabo
GRAJAMO:
  • Rahlo majhna baterija, če želimo z njim pokriti vse potrebe
  • Nekaj nagibanja v ovinkih
  • Majhen in nizko nasajen volan še vedno ne bo po godu višjeraslim voznikom
Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.