Petica zdaj še električna, a tudi z ostalimi možnostmi
Matjaž Ropret 30. maja 2023 ob 16:58

Pri vsaki avtomobilski znamki je tako, da večina teh, ki prisega nanjo, vozi najbolj »ljudski« model in sanja, da si bo enkrat lahko privoščila tistega stopničko višje. BMW se je resda intenzivno usmeril v modele X, kot skoraj vsi v take ali drugačne »terence«, toda jedro ponudbe še naprej ostajata seriji 3 in 5. Medtem ko je prva za zdaj pri klasiki in priključnem hibridu, medtem ko ljubiteljem električnega pogona ostaja ne povsem slični i4, bo nova petica na voljo v vseh »izdajah«. Najprej jeseni kot limuzina in nato pomladi 2024 še kot karavan. Električni i5 med drugim prinaša pomembno novost, ki smo jo nedavno omenjali pri še enem premijskem baterijskem vozilu. Upamo, da bo na voljo tudi slovenskim kupcem.

BMW tudi pred uvedbo nove, povsem električne platforme, ki jo po pol stoletja drugič v zgodovini podjetja označujejo z imenom Neue Klasse (novi razred), bruha nove modele. Že preden bodo čez predvidoma dve leti s tekočih trakov zapeljali prvi primerki povsem na povsem novi osnovi, želi imeti večino palete v prodaji z izbiro takega ali drugačnega pogona. Z zgolj motorji na notranje zgorevanje za tradicionaliste, s priključnohibridnimi opcijami za tiste, ki bi se radi vsaj delno podali na pot elektrifikacije, in z baterijskimi izvedbami za one, ki so že na drugi strani. Kaj pravzaprav lahko pričakujemo od l. 2025 naprej, je še težko napovedovati. Morda bo kaj podobnega, kot je bil i Vision Dee, morda nekaj popolnoma drugačnega, vsekakor pa lahko pričakujemo novo inflacijo modelov. Predstavljam pa si, da bo zdaj predstavljena petica aktualna še nekaj časa in je ne bodo kar tako nadomestili s čim novim. Navsezadnje zatrjujejo, da je arhitektura pogona odprta in prilagodljiva, s tem pa idealna za vse izvedbe.

Serija 5 je v limuzinski podobi zrasla čez 5 m, natanko 5060 mm je dolga. Ob tem ponuja 520 l prtljažnega prostora, kar ni kakšen presežek, vendar pričakovano za avto z zadnjim pogonom. Verjetno tudi pri karavanu, ki bo na vrsti prihodnjo pomlad, ne bo dosti drugače. Poudarek je tudi na notranji prostornosti in udobju. Predvsem mi je všeč, da oblikovalci pri BMW-ju tokrat niso pretiravali, ampak jim je z izjemo manjših nerodnosti uspel zelo očem prijeten, skladen in predvsem nepretenciozen avto, česar za mnoge novejše primerke bavarske znamke ne morem reči. Verjetno bi vsaj po dizajnu med vsemi »bemfli« trenutno najprej izbral novo petico.  

Paleta bo na začetku obsegala bencinsko, dizelsko in električno možnost. Različici 520i in 520d bosta namenjeni kupcem, ki želijo čim bolj »klasičen« pogon. Oba motorja, tako bencinski kot dizelski, imata dva litra prostornine, dvojno turbino in sistem blagega hibrida z malim elektromotorjem ter sta povezana z 8-stopenjskim robotiziranim menjalnikom (Steptronic). Pri bencinskem je moč 153 kW (208 KM), elektromotor doda še 13 kW oz. 18 KM, baterija pod prtljažnim prostorom ima malce manj kot kilovatno uro zaloge. Dizel je s 145 kW (197 KM) za odtenek manj zmogljiv, enako velja za njegovo elektromotor z osmimi kilovati (11 KM), toda 400 Nm navora je več kot 310 pri bencinskem. Baterija je enako velika. Bencinski pospeši 0 do 100 km/h v sedmih sekundah in pol ter nudi najvišjo hitrost 230 km/h, pri dizelskem je kljub nižji moči pospešek za dve desetinski sekunde hitrejši, končna hitrost pa za 3 km/h višja. Poraba pa nižja s 5,6 l po ciklu WLTP v primerjavi s 6,4 l na 100 km. Dizelski motor bo mogoče izbrati tudi v povezavi s štirikolesnim pogonom (520d xDrive).

Električni i5 bo imel dve različici. Osnovna bo i5 eDrive40, za vse, ki bi radi nekaj v slogu M5, pa bo primerna i5 M60. V obeh primerih bo sicer baterija nudila neto kapaciteto 81,2 kWh, kar naj bi v prvem primeru po ciklu WLTP omogočalo do 582 km, v drugem pa do 516 km dosega. Različica eDrive40 bo premogla 250 kW oz. 340 KM moči in b 2,2 t težak avto do 100 km/h pognala v natanko šestih sekundah, najvišja hitrost pa bo omejena na 193 km/h (120 milj). Torej že vstopni i5 ne bo ravno počasen. Toda M60 bo še veliko večja zver, saj bo ponujal kar 442 kW oz. 601 »konjsko moč,« avto bo tudi težji s skoraj 2,4 t skupne mase, a vseeno bo pospešek od 0 do 100 km/h znašal le 3,8 s, najvišja hitrost pa bo 230 km/h. Standardna moč polnjenja na izmeničnem toku bo 11 kW, mogoče pa bo doplačati za močnejši polnilnik in z njim bo šlo do 22 kW. Na ultra hitrih polnilnicah z enosmernim tokom bo najvišja moč 205 kW, tamkaj naj bi se avto od 10 do 80 odstotkov napolnil v natanko pol ure.

Podobno kot Audi Q8 e-tron (in seveda že dolgo Tesle) bo tudi BMW i5 omogočal sistem »priklopi in polni.« Kar pomeni, da bo na javnih polnilnicah mogoča samodejna avtentikacija, vozilo pa bo lahko imeli shranjeno pet različnih pogodb oz. naročnin za različne ponudnike. Ta sistem pomeni, da ni treba prislanjati nikakršnih kartic ali česarkoli početi v aplikacijah, ker se avto in polnilna postaja sama uskladita. Ni pa še jasno, ali bo to delovalo za slovenske kupce.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Prihodnje leto bosta na voljo tudi priključna hibrida, ki bosta precej bolj zmogljiva od prej opisane bencinske izvedbe, in bosta s skoraj 17 kWh baterije tudi imela zaloge za blizu 100 km vožnje na elektriko.

Tehnološko bo serija 5 napredna, kolikor je ta čas v avtomobilskem svetu mogoče. Ne bo sicer še prosojnega zaslona nove generacije, ki ga je malo nakazovala že študija i Vision Dee, vendar tudi obstoječi BMW-jev ni kar tako. Voznikov in osrednji zaslon sta povezana skoraj v enega, na drugem bo denimo mogoče gledati Youtube in nogometne tekme v aplikaciji Bundesliga (seveda v Nemčiji) ali igrati igre. Pogrešam zgolj kakšen element z e-črnilom, ki bi še malo popestril vse skupaj. Morda ob prenovi čez nekaj let.  

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja