Peterica evropskih držav med vrsticami nad Apple in Google
Matjaž Ropret 28. maja 2020 ob 09:09

Pet evropskih držav (Francija, Italija, Nemčija, Portugalska in Španija) je objavilo odprto pismo o aplikacijah za sledenje stikov, ki je pretežno, vendar ne neposredno, uperjeno proti Applu in Googlu. Pristojni za digitalno področje v teh državah kritizirajo »tehnološke velikane«, da narekujejo standarde glede omenjenega sledenja, in trdijo, da bi se morala evropska unija na glede tehnologije »osamosvojiti« in zmanjšati svojo odvisnost od ameriških gigantov.

Peterica je zapisala, da je razvoj aplikacij, ki naj bi pomagale pri zmanjševanju okužb z virusom Sars-cov-2, pokazal na težave pri tem, »kako Evropa oblikuje odnose s ključnimi globalnimi igralci na tehnološkem področju.« In še, da bi ob tehnoloških podjetij pričakovali upoštevanje splošne blaginje in potreb posameznih držav, ko postavljajo digitalne standarde.

»Uporaba digitalnih tehnologij mora biti zasnovana tako, da jo lahko demokratično izvoljene vlade ocenjujemo in sodimo hkrati kot primerno za naše državljane in v skladu z evropskimi vrednotami. Vsiljevanje tehnoloških standardov predstavlja korak v stran in izgubljeno priložnost, da bi dodatno okrepili sodelovanje med vladami in zasebnim sektorjem.«

Tako trdijo veljaki za digitalno področje iz omenjenih držav.

Težko je iz pisanja, ki je še precej daljše od povzetega, razbrati, kaj peterico držav pravzaprav moti. Domnevam pa, da so to naslednji vidiki. Najprej dejstvo, da aplikacije za sledenje stikov, ki se zanašajo na bluetooth, lahko učinkovito delujejo samo z uporabo programskega vmesnika (API-ja), ki sta ga nedavno izdala Apple in Google. Brez njega bi morale aplikacije ves čas teči v ospredju in telefoni bi morali imeti vključene zaslone, da bi se medsebojno sporazumevali po bluetoothu, kar pa je popolnoma neživljensko. Nadalje predstavnike EU moti, da uporaba omenjenega vmesnika prinaša določene omejitve, tako glede tega, kdo lahko izda aplikacijo, ki se sklicuje nanj (javne zdravstvene institucije), in na kakšen način lahko obdeluje podatke. Pa verjetno tudi, kaj lahko tovrstna aplikacija še počne.

Na kratko – Apple in Google predpostavljata decentraliziran sistem, pri katerem večina podatkov za vedno ostane zgolj na telefonih uporabnikov, na osrednji strežnik se prenesejo le identifikacijske številke tistih uporabnikov, ki v aplikaciji potrdijo okužbo z novim koronavirusom. Določene države so bolj naklonjene centraliziranemu sistemu, kjer bi se na strežnike prenašali podatki z vseh telefonov, kar bi verjetno dalo večje možnosti za določene analize (a tudi potencialne zlorabe osebnih podatkov). Poleg tega v tem kontekstu ni govora o kakšnem lokacijskem sledenju, ki bi ga kakšna država prav tako rada uvedla. In, nenazadnje, Apple in Google striktno napovedujeta, da bosta takšen dostop do bluetootha, kot sta ga omogočila s programskim vmesnikom za »koronske« aplikacije, takoj po koncu krize s tem virusom, umaknila. Marsikomu pa verjetno tovrstna »samovolja« upravljavcev platform, do česa pustijo dostop in do česa ne, nikakor ni povšeči.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zagotovo drži, da je Evropa in pravzaprav cel svet pretirano odvisen od ameriške tehnologije. Vendar tega ne bomo rešili zdajle, na hitro, ko bi čim prej potrebovali aplikacije za sledenje stikov. Zdaj bi bilo najbolje ugotoviti, da tehnološka rešitev, ki sta jo ponudila Apple in Google, daje najboljše obete za morda učinkovito aplikacijo. Nato pa za celotno EU izdati enotno aplikacijo, ne vsaka država posebej, kajti samo tako bi vse skupaj imelo kaj smisla in bi lahko dejansko pomagalo pri odkrivanju potencialnih žarišč. Zakulisne želje po nadzoru državljanov, obdelavi osebnih podatkov in morda celo podaljševanju »kriznega« stanja po koncu krize pa bi bilo treba tako ali tako v hipu zatreti. Če k temu pripomoreta ameriškega tehnološka velikana, nimam čisto nič proti.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja