"Net Neutrality" means corporations can't pay to manipulate how you use the internet (PORN).
If this goes away, not only will all your data (PORN HABITS) be scrutinized by telecom companies, they can decide how fast your internet works on certain websites (YOUR PORN WON'T LOAD).— Bess Kalb (@bessbell) November 21, 2017
Uvodni tvit kar dobro in s primerom, ki potencialno zadeva velik del uporabnikov, ponazori glavne probleme interneta brez nevtralnosti. Če operaterjem ni treba upoštevati tega načela, se lahko sami odločajo, kaj bo skozi omrežje teklo hitro in kateri podatki (npr. produkcija za odrasle) bodo upočasnjeni ali sploh popolnoma blokirani. V Evropi nevtralnost še vedno velja, malo razrahljanja, a vsaj za zdaj z redkimi očitnimi poskusi iskanja lukenj v pravilih. Na oni strani Atlantika pa Zvezna komisija za telekomunikacije (Federal Communications Commission, FCC) po menjavi vodilnega človeka namerava razveljaviti pravila, ki jih je pred dvema letoma sprejela prejšnja sestava regulatorja. Ne glede na to, ali bo FCC 10. decembra dejansko izglasovala odpravo nevtralnosti, je smiselno malo osvežiti spomin, kaj sploh je nevtralnost interneta in zakaj je pomembna.
Predsednik FCC Ajit Pai razveljavitev pravil, ki jih je uspelo v zakonodajo vnesti njegovemu predhodniku Tomu Wheelerju, utemeljuje z argumentom, da se »država ne bi smela ukvarjati s podrobnim upravljanjem interneta, da naj se ne vmešava v vsak posamezen primer.«. Vendar je to, kot je prav tako izpostavil uporabnik twitterja, prazen in zavajajoč izgovor. Kajti v resnici je potrebno eno samo pravilo – obravnavaj ves promet enakovredno.
FCC chairman Ajit Pai asks the government to “stop micromanaging the Internet”. A dishonest and misleading plea, since it's just one simple rule—treat all traffic equally. #NetNeutrality https://t.co/MDvumucera
— Ruben Verborgh (@RubenVerborgh) November 22, 2017
In prav v tem je bistvo nevtralnosti. Vsa vsebina in naprave v omrežju morajo imeti enak status, nihče ne sme imeti prednosti in nihče ne sme biti deprivilegiran.
Kljub enostavnemu pravilu je le malo držav, kjer bi ga imeli uzakonjenoega in ga popolnoma upoštevali. Slovenija je bila med njimi, a že naša ureditev v zakonu o elektronskih komunikacijah ni bila popolna, sodišče je odpravilo odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je trem operaterjem prepovedala storitve, osnovane na t. i. ničelni tarifi (angl. zero-rating). V poleti sprejeti reviziji omenjenega zakona pa je zaradi evropske uredbe, ta je omilila pravila o internetni nevtralnosti, sploh izpadla dikcija, na katero se je pri prepovedi ničelne tarife naslanjal Akos. Operaterji bi jo tako lahko spet uvedli, je pa mogoče zaradi naročniških paketov in tarif z 20 in 50 GB vključenih podatkov v mobilnih omrežjih zdaj nekoliko manj zanimiva. Ko so prevladovali paketi s tremi gigabajti in podobno nizkimi količinami, je bilo precej bolj atraktivno ponuditi zraven še neomejen prenos videa in glasbe.
Evropska unija tako še ima veljavno internetno nevtralnost, vendar z določenimi izjemami, ki jih operaterji ponekod že izkoriščajo. Pisali smo že novih poskusih uvajanja ničelne tarife. Najbolj razvpit primer v zadnjem času je portugalski operater Meo, ki v mobilnih naročninah k vključeni kvoti podatkov prodaja še opcije z dodatnimi desetimi gigabajti. Te pa naročnik lahko porabi za takojšnje sporočanje, družabna omrežja, video, glasbo ali e-pošto in oblak. Za vsako vrsto storitev je treba naročiti svojo opcijo. Ni pa take s 50 GB, ki bi pokrila vse. Gre torej za nekakšno razlikovanje prometa in nadgradnjo ničelne tarife. Iz Azije ni slišati o prav veliko težavah zaradi internetne nevtralnosti, če izvzamemo Kitajsko in podobne države, kjer imajo na upravljanje z internetom in dostopnost vsebin precej drugačne poglede. Znan pa je indijski primer, kjer se je Facebook skupaj s še nekaterimi ponudniki (npr. Wikipedio) šel ničelno tarifo, zaradi česar so naročniki mobilne telefonije lahko do tega družabnega omrežja dostopali, ne da bi plačevali mobilni internet. Sodišče je to prakso prepovedalo. V ZDA kljub pravilom o nevtralnosti poznajo ničelno tarifo, zelo na glas jo izkorišča operater T-Mobile tako za pretočno glasbo kot za video. So pa tam v preteklosti doživeli že tudi primere upočasnjevanja ali blokiranja, denimo torrentov, ali pa razlikovanja med posameznimi vrstami prometa. Po najnovejši odločitvi FCC-ja, če bo sledila zadnjemu predlogu, bodo najverjetneje vse take inovativnosti operaterjev znova prišle na plano.
Poglejmo malo bolj podrobno kakšne so nekatere od možnosti, kot operaterji radi rečejo, »boljših storitev za potrošnike« in »proste gospodarske pobude«, kadar nevtralnosti ni v enačbi.
Upočasnjevanje
To je eden najbolj pogostih, očitnih, pa hkrati težko dokazljivih ukrepov. Ponudniki dostopa do interneta ne vidijo radi, da naročniki z »dolvlečenjem« torrentov, videom 4K ali še čim, kar zahteva veliko pasovno širino, (pre)obremenjujejo omrežje. Zato se zatečejo k analiziranju prometa v njem in ožigosanju tistih paketkov, ki vsebujejo »neželeno« vsebino. Torrenti se tako pretakajo v kilobitih namesto v megabitih, video se ne nalaga dovolj hitro, da bi bilo 4K mogoče gledati v realnem času in podobno. V Sloveniji je tako početje dovoljeno samo v času »izjemnih stanj« (to so hude naravne nesreče, vojaški napadi in podobno), zaradi omejevanja neželenih komunikacij (e-slame) ali odločbe sodišča. Slednje pa so po navadi osredotočene na popolno blokiranje, ne na upočasnjevanje.
Blokiranje
To se lahko pojavil na različnih ravneh. Omenjene odločbe sodišč po navadi zahtevajo blokiranje točno določenih spletnih strani. V Sloveniji spletnih stavnic in iger na srečo. O tem, da je tako preprečevanje dostopanja do posameznih strani običajno izvedeno amatersko in neučinkovito, tokrat nima smisla razpravljati. V tujini smo že videli primere blokiranja posameznih storitev (Skype, …), tudi protokolov (torrent). Kitajski centralni nadzor nad internetom počne vse to. Drugod pa tako upočasnjevanje kot blokiranje uporabljajo, da favorizirajo svoje lastne vsebine in storitve. Po ZEKomu tudi ti ukrepi zapadejo pod ista določila kot pri prejšnji točki – dopustni so samo v izjemnih primerih.
Različna obravnava prometa
Podobno kot upočasnjevanje ali blokiranje, vendar ni omejeno samo na to dvoje. Če operater določenemu prometu da drugačno prioriteto, lahko še vedno teče enako hitro, ako je omrežje prazno, ko pa se zgosti, morajo ti paketki čakati na prednostne. Ali obratno, z večjo pomembnostjo označena vsebina, na primer pretočni video iz operaterjeve lastne storitve, ima v vsakem primeru prednost, ostali promet pa si razdeli preostanek pasovne širine.
Favoriziranje zasebnih omrežij in protokolov
Verjetno najbolj nevaren trend. Ko je pred leti ameriški operaterski gigant Comcast z Microsoftom sklenil pakt, ki je igričarjem omogočal pretakanje televizijske slike v aplikaciji Xfinity na konzolah Xbox 360, ne da bi se to štelo v mesečno kvoto prenosa podatkov (v bistvu ničelna tarifa), so se takoj pojavile obtožbe o kršenju internetne nevtralnosti. Ker ostale podobne storitve, kot sta Netflix ali Hulu, niso bile deležne enake obravnave, ampak se je njihov promet zapisoval v kvoto. A se je operater izgovarjal, da podatki za Xfinity tečejo po njegovem lastnem, zasebnem internetnem protokolu. Na podoben način je pri nas iz internetnih pravil izvzeta storitev IP TV, ker ni dostopna na internetu, ampak jo ponujajo po posebnem protokolu ob uporabi namenskih naprav. In prav v tem je nevarnost. Namreč, da bo vse več ponudnikov za svoje storitve prodajalo ali dajalo v najem – kajpak ob zajetni mesečni naročnini – specifično opremo, ki bo nujna za uživanje v določenih storitvah. Na internetu pa teh storitev ne bo več. Sliši se radikalno in verjetno res ni zelo realno, a možnost obstaja, ker je v igri preveč denarja in želje po obvladovanju digitalnega sveta.
Zaračunavanje za hitrejši prenos podatkov
Še prej bi bila povsem možna nadgradnja zgoraj omenjenega portugalskega modela. Ne dodatne količine prenosa podatkov, ampak doplačilo za video 4K. Če ne želiš plačati, v redu, lahko uporabljaš osnovno storitev in se ti bodo spletne strani, video in glasba nalagali, kakor se bodo. Če na položnici dodaš še nekaj evrov, pa bo video zagotovljeno tekel brez ustavljanja v največji jasnini slike, spletne strani pa se bodo odpirali v sekundi ali dveh. Velja pa to tudi za ponudnike vsebin. Nekateri že zdaj plačujejo določenim operaterjem, da gredo njihovo vsebine brez omejitev do uporabnikov.
Ničelna tarifa
Že večkrat omenjena »inovacija« pomeni, da se prenos podatkov iz določenih storitev oz. vsebin ne šteje v mesečni limit, ampak je izvzet, v bistvu zastonj. Najbolj znan primer v Sloveniji je bila glasbena storitev Deezer pri Telekomu Slovenije. Kdor je glasbo poslušal tam, je ohranil svoje gigabajte, kdor jo je v Google Play Music, je črpal iz svoje mesečne količine. Dokler fiksni internet nima količinskih omejitev je zadeva relevantna samo v mobilnih omrežjih. In na prvi pogled prijazna do uporabnikov. A samo tistih, ki so naročniki te storitve, diskriminira pa druge. In prav tako ostale ponudnike. Ameriški T-Mobile ima v svojo storitev z ničelno tarifo vključene bolj ali manj vse ponudnike pretočne glasbe in videa, zato tovrstne diskriminacije ni, še vedno pa gre za razlikovanje med različnimi vrstami prometa. Če bi denimo naročnik že porabil svojo mesečno kvoto gigabajtov, bi še vedno lahko gledal Netflix, kar se sliši precej noro. Imajo pa ameriški operaterji glede videa v mobilnih omrežjih še eno inovativno in uporabnikom, no omrežju prijazno navado. Video namreč v realnem času prekodirajo in ga do gledalca spustijo v taki kakovosti, kot jo »podpira« njegova mesečna naročnina. V nekaterih primerih je to zgolj SD (480p), večinoma pa osnoven HD (720p). Tako pridemo do bizarne situacije, ko ima uporabnikov telefon zaslon z ločljivostjo 1440p, video je na voljo v njej, hitrost in prepustnost omrežja sta zadostni, a bo zaradi operaterske omejitve tak video na ekran telefon prišel samo na domačem ali kakšnem drugem dovolj hitrem wifiju.
Blokiranje in zaračunavanje za mobilno dostopno točko
Še ena ameriška izboljšava poslovnega modela. Doplačilo za možnost vzpostavljanja dostopne točke na telefonu ali tablici. Drugače povedano, kdor tega v naročnini nima, ne more deliti mobilnega interneta s tablico ali prenosnikom, ki se lahko priključi samo v wifi, ne pa še v LTE (oz. 3G). Poskus v tej smeri smo že videli pri Telekomu Sloveniji, a ni trajal dolgo.
To so nekatere od rešitev, ki smo jih že videli. Brez dvoma pa imajo oddelki za nove domislice znotraj operaterjev že pripravljene dodatne. Vsak si lahko ustvari svojo predstavo o tem, ali je nevtralnost pomembna za uporabnost in obstoj interneta ali ovira razvoj in ponujanje inovativnih storitev. FCC je med pisanjem končnega predloga novih pravil dobil 22 milijonov komentarjev zainteresirane javnosti. A je podrobnejša analiza, ki jo je izvedel obdelovalec podatkov Jeff Kao, pokazala, da je zelo verjetno pristnih samo 800 tisoč, ostale so ustvarili »boti«. Izmed pravih pa je Kao vzel tisoč naključnih in med njimi so bili samo tri pisma v podporo ukinitvi internetne nevtralnosti.
