Panasonic RP-HTX80B in RP-HTX90N: Retro udobje s solidnim zvokom
Matjaž Ropret 7. aprila 2020 ob 12:44

Kljub trenutni noriji z ušesnimi popolnoma brezžičnimi slušalkami seveda še vedno obstajajo tudi drugačne izvedbe, še posebej med naglavnimi je kar lepa izbira. Pogosto tudi ponujajo dober zvok za malo denarja, kot denimo Panasonicove RP-HTX80B(E).

Pravzaprav smo preizkusili dva, na zunaj skoraj identična Panasonicova modela. Poleg v uvodu omenjenega (na fotografijah svetlejšega) še RP-HTX90N(E), ki ima vgrajeno aktivno izničevanje hrupa in večjo baterijo, sicer pa je bolj ali manj identičen. V obeh primerih gre sicer za slušalke bluetooth, ki niti ne ponujajo možnosti žičnega prenosa zvoka. Prihodnost je v potovanju bitov po zraku in temu so prilagojene oboje preizkušene slušalke. Uparjanje s telefoni ali čim drugim je na srečo enostavno, pa tudi doseg in zanesljivost povezave sta dobra, saj sem lahko hodil z njimi na glavi po stanovanju, medtem ko je telefon čepel v eni sobi, pa ni bilo kakšnih prekinitev ali izpadov.

Slušalke imajo nenavaden in zanimiv izgled, saj naušesni košarici nista pripeti na klasičen, zaprt lok, temveč na odprtega, kot bi slonele na žicah. Kjer se zadeva dotika glave, je seveda oblazinjena, do tam pa gre ločeno iz košaric še kabel za povezavo. Razen žičnatega dela in pokrova pritrdišča je vse ostalo plastično, vendar ne daje cenenega občutka (razen tipk). Vse skupaj deluje malo retro in zaradi take konstrukcije so slušalke lahke ter dokaj udobne za uporabo. Lok je tudi precej elastičen, košarici pa solidno veliki in tako pri daljšem poslušanju ne trpijo niti uhlji niti glava.

Cenejši od obeh modelov ima priporočeno ceno 80 evrov, a se ga da v teh dneh kupiti za manj kot 50 evrov. Običajno pri takih cenah pišemo o velikih zvočnih kompromisih, ki pa jih je tu malo. Seveda slušalke ne zvenijo enako dobro kot denimo Jabra Elite 85h ali Sony WH-1000XM3, ki pa oboje tudi stanejo nekajkrat več in so na glavi precej zajetnejše. Imajo pa čisto soliden zvok, še posebej pri visokih tonih. V srednjem delu so malce manj prijetne in basi bi bili lahko močnejši, skupno vzeto pa ustvarjajo kar polno zvočno kuliso in za poslušanje glasbe prekašajo večino znotrajušesnih slušalk, ki stanejo precej več. Kar je po svoje logično, saj je resonančnega prostora v košaricah precej več. Vendar se tudi med čezušesnimi primerki najdejo marsikateri kitajski, ki niti približno ne dosegajo zvočne kakovosti teh Panasonicovih. Pa sploh ne za veliko nižjo ceno. Verjetno bi bil zvok še boljši, če bi bila prisotna podpora za katerega od naprednejših kodekov (aac ali vsaj aptX, če že ne aptX HD), vendar je zasledovanje dostopne cene žal vse to odneslo. Glasnosti je za moj okus dovolj, razen če bi kdo rad na hitro oglušel.

Modela se zvočno ne razlikujeta bistveno, so pa malenkostna odstopanja tu in tam. Rekel bi, da se cenejše morda celo nekoliko boljše, kajti pri dražjih aktivno izničevanje hrupa malenkostno vpliva na samo kakovost zvoka. Učinkovitost dušenja pa je srednje dobra. Odstrani tisto najbolj moteče hrumenje in bobnjenje, še vedno pa del tega in kakšni drugi šumi pridejo skozi, tako da se popolne tišine ne gre nadejati. Vendar je učinek nekje na ravni ostalih, tudi Sonyjevih, v cenovnem razredu do 150 evrov, mogoče za odtenek slabši. Res se tudi ta model zdaj dobi za približno sto evrov, vendar mislim, da tisti brez NC vseeno ponuja boljšo vrednost glede na ceno, razen če je odpravljanje hrupa res nujna lastnost.

Zelo solidno je tudi trajanje baterije, saj proizvajalec obljublja do 20 ur pri cenejšem modelu in tudi če jih polniš na vsakih 15 ur poslušanja, je to še vedno čisto v redu. V praksi bo to najbrž pomenilo enkrat na teden ali deset dni. Dražji model, ki ima nekoliko debelejše košarice, lahko brez vključenega odpravljanja hrupa zdrži še kakšno uro več. Z njim pa seveda precej manj. Škoda pa je, da gre polnjenje čez zastareli priključek mikro USB, toda ta se v cenejših izdelkih še prekleto dobro drži. Vgrajen je mikrofon za telefonske (spletne) pogovore, ki pa ni posebej visoke kakovosti. Pa tudi uporabnik samega sebe bolj slabo sliši, zato so slušalke za ta namen bolj pogojno uporabne.

Dizajn, udobje, zvok in baterija so pozitivne plati teh slušalk. Bolj špartanska je opremljenost. Omenjal sem že odsotnost naprednih načinov prenosa zvoka (zaradi česar je ta bolj stisnjen) in priključek mikro USB, potem pa je tu sama embalaže. Priložen je zgolj kabelček za polnjenje, ne duha ne sluha pa ni o kakšnem etuiju za prenašanje naokrog, ki je sicer precej standarden dodatek pri tovrstnih slušalkah. Manjka kajpak tudi kabel s 3,5 mm priključkoma, kajti analognega vhoda slušalke, kot rečeno, nimajo. To je vseeno škoda, kajti ne da si jih priključiti denimo na računalnik za tista opravila (videokonference, montiranje videa, itd), kjer zakasnitev zaradi bluetootha ni posebej dobrodošla. Upravljanje s tipkami je sicer kar učinkovito, dajejo pa vedeti, da so iz poceni plastike in še težko je razločiti, kje je kakšna. Denimo hitro zamenjaš tisti za vklop slušalk in za vklop »dodatnih basov« (ki ne prinese kaj posebnega). Za razliko od njiju je za vklop ali izklop izničevanja hrupa stikalo, potem pa je še klasična tipka za glasnost.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kdor išče zanimive, zvočno solidne in poceni slušalke, ima v Panasonicovih RP-HTX80B eno boljših izbir. Tudi RP-HTX90N z aktivnim odpravljanjem hrupa niso slab nakup, vendar se jim da ob bok postaviti tudi kakšne Sonyjeve, ki bi utegnile biti v določenih vidikih še boljše.

HVALIMO
  • Samosvoj videz
  • Kakovostna izdelava
  • Lahke in udobne
  • Dober zvok, še posebej glede na ceno
  • Solidno trajanje baterije
  • Učinkovito izničevanje hrupa (pri RP-HTX90N)
GRAJAMO
  • Odsotnost vhoda za kabel (3,5 mm)
  • Polnjenje z mikro USB
  • Ni etuija za prenašanje naokrog
  • Basi bi bili lahko bolj izraziti
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Pred enim l. sem kupil osnovne cenejše v rumeni barvi in še sedaj se čudim kakšno fantastično razmerje cena/dobljeno je tole. Vse napisano drži v nulo, tudi mene moti edino to, da nima torbice oz. jih ni moč zložiti, zato mi jih je kar nekoliko škoda nositi okoli po svetu. Za doma pa res: večurna uporaba brez stiskanja, žuljenja, popravljanja… In seveda velika baterija.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja