Panasonic ne bi prepustil vlogerske zabave Sonyju
Matjaž Ropret 26. junija 2020 ob 12:50

Ne tako dolgo tega smo preizkušali brezzrcalni fotoaparat Panasonic G90. Zdaj, ko je japonsko podjetje predstavilo model G100 (ali G110, kot mu bodo rekli ponekod, Panasonic pač obožuje ustvarjanje zmede z različnimi poimenovanji za različne regije), bi zlahka pomislili, da gre za naslednika. Pa je to, čeprav temelji na istem sistemu m4/3 in celo enakem tipalu, precej drugačen aparat oz. kamera. Kot je zdaj moderno, v prvi vrsti nagovarja vlogerje. Poglejmo s katerimi posebnostmi ter v čem bi utegnil biti bolj in v čem manj zanimiv kot nedavno predstavljeni Sony ZV-1.

Enako kot G90 je tudi to aparat z izmenljivimi objektivi in istim bajonetom, torej gredo nanj popolnoma isti objektivi, je pa bistveno manjši. Sploh eden najmanjših v sistemu mikro 4/3. Enako kot Sony ima vrtljiv zaslon, ki ima tudi dobro ločljivost in svetilnost, oboje dobrodošlo za snemanje na soncu. Za razliko od Sonyja pa je Panasonic obdržal elektronsko iskalo. To je morda nenavadna odločitev za vlogerski pripomoček, vendar morda aparat ne bo namenjen samo  temu, saj bi moral biti kot fotoaparat precej enako sposoben kot ostali Panasonici.

Na ohišju je precej tipk, tista za snemanje je bolj opazna kot pri kakšnem drugem modelu, pa še zaslon podpira dotike. Ni pa namenskih fizičnih bližnjic za hitro spreminjanje globinske ostrine ali za (začasno) opustitev sledenja obrazu. Slednje G100 sicer ponuja, ampak ne preveč prepričljivo. Toda do tega še pridemo. Podobno kot Sony je tudi Panasonic veliko pozornosti namenil snemanju zvoka. Povezal se je z Nokio in kupil licenco za uporabo tehnologijo Ozo, ki smo jo nekoč videli v ultradragi 360-stopinjski kameri, potem pa še v nekaterih telefonih Nokia. Trije mikrofoni na vrhu aparata, razpostavljeni dovolj narazen tako lahko snemajo celotno okolico, samo spredaj ali samo zadaj, sledijo govorcu ali pa vse opravljajo samodejno. Trik je seveda v tem, da prepoznavajo, od kod prihaja govor in da blokirajo ostale zvoke. Kako dobro pa to res počnejo v praksi, je za zdaj še težko reči, ker aparata še nismo imeli v rokah. Tu ni možnosti namestitve “mačka” kot pri Sonyjevem vlogerskem malčku, je pa vhod za zunanji mikrofon. Mislim, da bo v marsikaterem primeru ta še vedno zaželen ali celo nujen.

Prednost pred Sonyjem bi moralo, vsaj v teoriji, predstavljati večje tipalo. Vprašanje pa, kako bo v praksi, saj pogosto ni bilo veliko razlike med posnetki z aparatov z enopalčnim tipalom in tistimi, ki so jih izpljunili modeli m4/3. Panasonic tudi še naprej vztraja, da sliko 4K jemlje zgolj s tistega dela tipala, ki zadošča za to razločljivost, ne tako kot Sony, ki uporablja več pik, kot jih zahteva končni format. Zaradi tega lahko video pri ZV-1 celo izkazuje več podrobnosti, glavna težava Panasonicovega pristopa pa je precejšen izrez. Pri polni visoki razločljivosti je dokaj minimalen, pri 4K pa precejšen, saj pri priloženem objektivu 12-35 najširši kot namesto 24 mm (preračunano) postane približno 31 mm, kar pa je že dokaj ozko za vloganje. In če uporabnik vključi še elektronsko umirjanje slike, saj optičnega samo ohišje ne ponuja, je izrez še večji, in tako je treba uporabiti širši objektiv. Ti pa pogosto tudi nimajo umirjevalnika in zato niso primerni za nalogo. Aparat sicer snema pri standardnih 30 sličicah na sekundo v 4K, medtem ko gre v FHD do 120 sličic na sekundo.

Pri samodejnem ostrenju sicer proizvajalec navaja, da zna slediti obraz in oči, a to glede na prve predstavitvene videe še vedno ni sledenje v slogu Sonyja. Tudi za G90 in še kakšnega prej so že govorili, da ima »Face AF«, vendar je bilo v praksi čisto preveč beganja z obraza na ozadje, pa spet na obraz in tako naprej. Dokaj zoprno za nekoga, ki je pred aparatom in pričakuje, da bo ves čas izostren. Panasonic se hvali z novim algoritmom in morda ga morajo s kakšno posodobitvijo še toliko izboljšati, da bo res učinkovit. Lepo bi bilo, če bi tudi omejitev na deset minut pri dolžini posnetka v 4K še malo podaljšali, a se bojim, da je ta meja postavljena zaradi potencialnega pregrevanja. Ohišje je pač majhno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Panasonic G100 bo predvidoma stal 750 evrov, skupaj z mini stativom s tipkami za upravljanje pa 800 evrov. S tem bo tudi cenovno primerljiv z omenjenim Sonyjem. A dosti dražji niso niti nekateri fotoaparati, ki niso zasnovani za enostavno vlogersko uporabo, a se lahko v tej vlogi obnesejo še celo bolje.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja