Panasonic G9: Odličen vseznalec, toda za koga?
Matjaž Ropret 15. januarja 2019 ob 06:42

Med poklicnimi fotografi se Panasonic še ni uspel povsem uveljaviti, zato pa so njegovi fotoaparati postali prva izbira za cenovno dosegljivo, vendar resno video produkcijo. Še posebej serija GH je prava referenca na tem področju. Vendar pa japonska znamka poskuša ponuditi nekaj tudi za tiste, ki bi kombinirali gibljive in statične slike. Tu na sceno stopi G9.

Prejšnji podobni vsestranski predstavniki brezzrcalnih Lumixov, kot sta bila G6 in G7, so dobivali dobre ocene, a so vseeno ostali nekje v senci najboljših. G9 je precej drugačna žival. Nimam podatkov, ali je prodajno kaj bolj uspešen, vsekakor pa omogoča ogromno in njegov uporabnik bo pogrešal namenski video stroj ali resno zrcalnorefleksno ohišje samo ob zelo specifičnih potrebah. Ta aparat naj bi vsem, ki se jim GH5 ali še posebej GH5s zdi preveč videocentričen, prinesel fotografsko pomembne lastnosti. V prvi vrsti hitrost, saj lahko z elektronskim zaklopom zajema do dvajset posnetkov na sekundo, z mehanskim pa devet. Prava kalašnikovka je ta reč in zato več kot primerna za kakšno uporabo na športnih dogodkih. Še toliko bolj, ker je pri sistemu m4/3 z dokaj majhnimi zumi mogoče »priti« zelo blizu in ker dve reži za pomnilniško kartico omogočata ali veliko prostora za fotografije ali dodatno varnost pred izgubo posnetkov.

Aparat se ponaša tudi z natančnim in hitrim ostrenjem, če pa se slučajno zmoti, ga je mogoče hitro korigirati ali z »veselo paličico« ali z določanjem želene točke na zaslonu. Glede tega res ni težav, kot tudi ne z umirjanjem. Že tipalo je »stabilizirano« na vse strani, svoje umirjanje pa ima vgrajena še večina objektivov. In skupaj z dobro svetlobno močjo je to recept za res uporaben aparat v vseh svetlobnih razmerah. Še 20-milijonsko tipalo brez filtra za preprečevanje neželenih vzorcev je dovolj moderno, da najmanj do občutljivosti 6400 ni nobenih težav s šumom in da je podrobnosti veliko ne glede na relativno majhnost (v primerjavi s tipalo v dslr-jih).

Vseeno pa ob vseh nastavitvah na kolescih, zaslonu in v izbirnikih – ali pa prav zaradi njih – nekako nisem uspel priti do povsem takih rezultatov, kot sem si želel. Tisto, kar je aparat izvrgel v datotekah jpg je bilo kar blizu, ker pa sem navajen na razvijanje fotografij iz zapisa raw, sem to poskusil tudi tu in imel težave. Še posebej barve so mi nagajale, vendar priznam, da sem se več ukvarjal z videom, zato fotografskim parametrom nisem prišel povsem do dna. V glavnem – z G9 se da fotografirati na visoki ravni, vendar se je treba do tja prebiti. Nastavitev je ogromno in to zahteva najprej precej predznanja, potem pa tudi obilo poskušanja in prilagajanja. Komur se da ukvarjati s tem, ne bo žal. Za ostale pa ta aparat verjetno ni, saj lahko s čim cenejšim in enostavnejšim dobijo primerljive rezultate neposredno iz aparata.

Panasonic G9
  • Oblika in izdelava
  • Kakovost fotografij in videa
  • Objektivi
  • Upravljanje
  • Cena
4.1

Naj kupim?

Malce pod GH5 je G9, ki na dušo piha še fotografom, ne samo snemalcem. To je aparat za resno ukvarjanje, ne samo z materijo, ampak tudi z njim, ker se je treba prebiti skozi desetine nastavitev. Rezultati so odlični, cena ne nizka, vendar konkurenčna, aparat pa je glede na sistem, v katerega sodi, kar zajeten.

Za video pa je G9 skoraj enako zmogljiv kot GH5, a vendar stopničko spodaj. Prav tako snema 4K s 60 sličicami na sekundo, podpira različne kodeke in profile ter kopico nastavitev, so pa tudi razlike. Komur je pomembno, da dobi ven sliko, ki jo lahko obdeluje (obarva) po svoje, in s čim več barvnimi informacijami (4:2:2 pri 4K), bo moral poseči po dražjem bratu. Za koga, ki bi rad predvsem zelo lep video, ki ga med montažo ne bo treba preveč »popravljati«, pa bo verjetno G9 resna konkurenca Sonyjevemu A6500 in mogoče še kakšnemu pretendentu (Fujifilmu X-T3?). Vhod za zunanji mikrofon se zdi pri takem orodju samoumeven, povsem vrtljiv zaslon pa je kar redkost, a utegne kakšnim vlogerjem priti zelo prav. Čeprav je po drugi strani dejstvo, da je aparat kar težak za daljše snemanje »iz roke«.

Svojo res kar zajetno maso za aparat sistem m4/3 G9 vsaj delno upraviči z robustnostjo in zatesnjenostjo pred vodo ter prahom. Vseeno, kakšen Sony A7 s tipalom polnega formata ni nič večji ali težji. Se pa vseeno zdi komplet z izvrstnim objektivom 12-60 (preračunano 24-120 mm) 2,8-4 z oznako Leica za okrogla dva tisočaka zelo konkurenčen. Omenjeni Fuji X-T3 s primerljivim objektivom 18-55 je tudi tam nekje, pomembne pa so potem osebne preference. Panasonic G9 je zelo vsestranska naprava. Kot je pri takih običajno, pa ji na obeh koncih ravno malo zmanjka do najboljših.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja