»Pametni dom«, kdo bi ga lahko ponujal in kako?
Marjan Kodelja 26. marca 2018 ob 16:01

Klub velikim besedam, ki smo jih slišali zadnja leta, je preprost za namestitev in rabo, celovit in cenovno vzdržen pametni dom še vedno prej v domeni mokrih sanj kot resničnosti. Dobiti je sicer mogoče veliko, težava pa je drugje. Kdo ga bo zgradil in kako tržil. Niso namreč vsi sposobni »graditelji«, ki se jim ljubi delati z raspberryji, vmesniki za brezžične standarde, kamerami, motorčki in tipali, programirati ter zadevo spraviti v kohezivno celoto.

Storitev nadzora starejših na domu, daje utrinek na morebitno prihodnost tovrstnih tehnikalij. Kaže, da so tipala in druga oprema pogoj, a v prvi vrsti je odgovor na vprašanje, »kako rešiti konkretno težavo«. V omenjenem primeru je to klicni center, ki lahko kadarkoli po potrebi na dom občana pošlje reševalca, v drugih scenarijih pametnega doma pa mora biti nekaj sicer podobnega, a hkrati drugačnega. Prej ali slej nas namreč mine na zaslonu telefona opazovati slike kamer, prižigati ali ugašati luči, spremljati porabo energije ter podobno. Sama avtomatike določenih funkcij, recimo samodejno spuščanje žaluzij, ko se sonce preveč upre v okno, notri pa naraste temperatura, ima smisel, ampak to je le manjši in lažje izvedljiv del pametnega doma.

Pametna ključavnica? Zna biti sila udobna. Ni si treba beliti glave, če bo otrok izgubil ključ. Ali kako mi vidimo njihov pomen v članku na portalu “Vse bo v redu” Zavarovalnice Triglav.

Razmišljanje je zgolj hipotetično, podjetja, ki se bodo morda tega lotila, po morajo najti ekonomsko »računico«. Dejstvo, da večji globalni operaterji sodelujejo v konzorcijih za razvoj tehnologij pametnega doma, pa govori samo po sebi. Če razdelimo pametni dom po posameznih funkcijah, je na vrhu gotovo varnostna. Tudi pri nas smo poznali storitev varnega doma, ki pa ni uspela, kajti odgovorila ni na najpomembnejše vprašanje. Kaj potem, ko pride do vdora? Manjkala je namreč neposredna povezava do podjetja, ki skrbi za varnost. Dalo bi se poskrbeti tudi za to. Podobno gremo lahko naprej in razdelamo še nadaljnje funkcije, poraba energije, udobje, itd, a kaj kmalu trčimo v zelo veliko težavo. Če bo na primer operater ponudil varen dom, nekdo drug pa energijsko učinkovitejši, bomo imeli dva nezdružljiva sistema. Ali drugače. Fantje se bodo morali pogovoriti in določiti skupne standarde, nekakšno osnovno infrastrukturo pametnega doma, na katerega bi lahko drugi ponudniki ali uporabniki sami obešali svoje storitve, naprave oziroma karkoli bi si srce poželelo, denarnica pa prenesla.

Tehnološki svet nikoli ni bil (in tudi ne bo) enoznačen, zatorej pričakovanje ene »domače infrastrukture«, na katero bi po mili volji obešali storitve in povezane naprave, vse to pa upravljali prek ene aplikacije, limitira proti svetemu nikoli. Vedno bomo prisiljeni sklepati kompromise in se na neko vezati. Tako ali drugače. Pomembno bo zatorej, kako prijazen bo ta. Pa naj bo kdorkoli, Apple, Google, domači operater ali nekdo tretji. Gotovo bo dopustil, da se v njegov »sistem« priključijo tudi druge naprave, ampak stavimo lahko, da bo držal roko nad seznamom, katere so podprte in katere ne.

Če se torej »vežem« na nekoga in sem mu pripravljen za avtomatizacijo ene funkcije plačevati mesečno naročnino, potem pričakujem, da bo ponudil čim širšo paleto storitev pametnega doma oziroma jo razvijal, dograjeval. Postopna gradnja pametnega doma je namreč zaradi različnih razlogov, tudi denarnih, običajno edina možna. Ampak poglejmo to za odtenek drugače. Normalno, da se bom najprej odločil za varnost. Nekdo mi bo ponudil storitev in za X evrov mesečno moj dom opremil z ustreznimi tipali. Ni mi važno koliko in s katerimi, to bo določil on, saj bo imel strokovnjake. V tem znesku bo torej njegov zaslužek, pa tudi del namenjen vračanju stroška uporabljenih naprav. Ampak v doglednem času bodo te izplačane. Kaj če bi mi torej ta po preteku prej znane dobe na primer dveh let omogočil, da si za naslednje obdobje izberem dodatne naprave, ki bi jih vključil na njegovo obstoječo infrastrukturo in aplikacijo. Na primer, varnost imam porihtano, torej se bom odločil za avtomatizirane žaluzije, pametne sijalke ali pa kaj tretjega. Naročnina pa bi ostala enaka za naslednje obdobje.

A ne bi bilo tako fino? Vprašanje pa je, zakaj? Ker samogradnja ni za vse in ker bi prištevanje n-tih naprav k naročnini po principu evro ali dve za vsako, lahko zadevo tako zelo podražilo, da bi bil celovit pametni dom po naročniškem modelu za večino ljudi verjetno absolutno predrag!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja