Pametni dom A1: (Začasni) zastoj tik pred ciljno črto?
Marjan Kodelja 27. avgusta 2018 ob 06:19

Če je cilj ponuditi uporabno, cenovno ugodno in predvsem celovito storitev varnosti, potem lahko za A1 pametni dom zapišem, da so se odločiti »predahniti«, za koliko časa bomo videli, čeprav je ciljna črta na dosegu, tekmeci pa še startali niso.

Že pred časom sem na teh straneh zapisal, da je najemni model način, kako bo veliko uporabnikov svoja bivališča postopoma spreminjalo v pametna. Ampak, če ponudnik želi, da mu iz meseca v mesec plačujem, potem mi mora ponuditi za odtenek več kot le obljubo, da bo sistem redno nadgrajeval. O poslovnem modelu A1 nekoliko kasneje, spodobi se namreč, da omenimo tudi alternativo. Na področju varnosti, kamor so tudi paket operaterja A1, je ponudba pestra. Tudi »kompletov«, v katerih je vse najnujnejše – prehod, aplikacija ter nekaj tipal. Vsem je skupna nadgradljivost. Ko se pojavi potreba, ali pa imamo na računu nekaj evrov odveč, dokupimo napravo in je vključimo v obstoječ sistem. Prednost teh, omenil bo le dva in sicer Wink (njihov prehod brez davka stane sto dolarjev) in Fibaro, je v tem, da ni mesečne naročnine. Je še tretja možnost in sicer samogradnja. Kartični računalnik (malina pi), vmesniki za »omrežja« in prosto kodna programska oprema.

Paket Pametni dom operaterja A1 – Varnost

Arhitektura »sistema« pa je povsod enaka. Prehod (gateway imenovan tudi most), ki naprave pametnega doma (tipala, motorji, stikala, kamere, regulatorji,…) poveže v domače računalniško omrežje in prek njega v internet. Nanj so te povezane prek wifija, bluetootha ter večini manj poznanih, kot sta zigbee in z-wave. Zmogljiv prehod podpira vse možne povezave, v  programsko opremo pa ima zapisanih tudi čim več naprav pametnega doma, ki jih podpira. Brez tega ni nujno, da delujejo, kot je obljubljeno. Zaprti sistemi običajno podpirajo manjše nabore od prosto kodnih, načeloma pa imamo pri vseh na voljo vsaj minimalno od tistega, kar želimo.

Najmanj pet evrov mesečno

A1 paket Pametni dom Varnost je, že kot pove ime, namenjen varovanju nepremičnine. Ni razvita v Sloveniji, temveč so prevedli in prinesli storitev, ki jo v Avstriji ponujajo že vsaj eno leto. V njem so prehod, notranja kamera, večnamensko tipalo (gibanje, temperatura in svetloba) ter magnetno tipalo odprtosti vrat oziroma oken. V primeru vezave za dve leti je mesečni strošek 14 €, od tega »gre« 9 € za odplačilo naprav, 5 € pa znaša naročnina, ki ostane tudi kasneje, ko se vezava zaključi in naprave odplačamo. Po potrebi lahko dokupimo dodatne naprave iz cenika in jih vključimo v sistem, pri čemer A1 obljubljajo postopno širjenje nabora. Tu bom dodal svoje mnenje. Verjamem, da bo temu res, vendar pod pogojem, da bo storitev komercialno uspešna in bo operaterju uspelo zbrati dovolj naročnikov.

Na tem mestu se lahko vprašamo, komu je zadeva namenjena. Najprej so mi na pamet padli lastniki stanovanj, če niso ravno pritlična, saj nabor naprav zadosti osnovnim varnostnim potrebam. Magnetno tipalo na vhodna vrata, kamero in tipalo pa v dnevni prostor oziroma kuhinjo. Po potrebi lahko dodamo še nekaj naprav, takoj ali kasneje in tako sistem nadgrajujejo glede na potrebe, ki se izkažejo med uporabo. Manjša ciljna skupina bodo lastniki počitniških hišic, vendar šele, ko bo v prehod mogoče vtakniti kartico SIM (avstrijska storitev to podpira) in omrežje Wi-Fi ne bo pogoj. Kaj pa hiše? Vprašanje! Potrebe so večje, število tipal, naprav, je preveliko in glede na zasnovo aplikacije, si težko predstavljam, koko bi bilo v njej videti stikala za žaluzije, vse pametne luči, merilniki porabe energentov ter še cela vrsta drugih naprav, ki jih lastniki željo v svoji pametni hiši. Se mi zdi, da za takšen obseg ni narejena. Lahko pa, da se motim in me bo razvoj storitev presenetil.

Bolj preprosto ne bi moglo biti

Operater trdi, da je namestitev preprosta in jo lahko izvede vsak in to je absolutna resnica. Vsaj dokler se ne zaplete in so izkušnje potrebne. Namestimo aplikacijo, potem pa sledimo navodilom na zaslonu. Potrebno pa jih je upoštevati do besede natančno. Če na primer piše, da je treba hitro trikrat pritisniti na tipko, potem to res pomeni hitro in ne – »bom raje pritisnil za vsak primer s sekundo premora med pritiski«. Sicer se je treba najprej registrirati (odpreti račun), priključiti in nastaviti prehod ter na koncu še vsako od naprav posebej. Navodila na zaslonu so preprosta, jedrnata in dovolj razumljiva, ves postopek namestitve pa se lahko v idealnih razmerah zaključi v desetih do dvajsetih minutah.

Nekaj praktičnih napotkov pa je vseeno dobro zapisati. Prehod v omrežje priključimo prek kabla, zato moramo najti mesto, kjer je blizu priključek ali brezžični usmerjevalnik ter je hkrati primerno za dobro širjenje radijskega signala tehnologij zigbee in z-wave. Teoretično trdijo, da je doseg obeh približno trideset metrov, vendar iz lasnih izkušenj lahko potrdim, da se tudi v okolici nekaj metrov lahko pojavijo črna območja, kjer signala ni. Ne pomaga razmišljati, temveč le premikanje prehoda ali tipal, ko je to možno. Večnamensko tipalo lahko postavimo, kjer želimo, magnetno tipalo pa mora biti na vratih, zato je možnosti za premikanje manj. Z malce truda prej ali slej najdemo primerna mesta, v skrajnem pa moramo dokupiti napravo, ki delujejo kot posredovalnik signala (repetitor).

Zadovoljivo delovanje

Da je delovanje sistema v pričakovanih okvirjih, naj bi bili v sistem vpisani vsi pametni telefoni stanovalcev. Jasno je, da to ni vedno mogoče, če ne zaradi drugega, ker malček pač telefona nima in ga tudi ne nosi s sabo, če ga ima, ampak to po drugi strani ne vpliva, saj tudi njega samega ne puščamo doma. Stvar deluje tako, da ko je telefon vpisan v aplikacijo, ta vidi, ko je vpisan v isto omrežje in v tem primeru predpostavlja, da je tudi lastnik doma. Če telefona ni, tudi človeka naj ne bi bilo. So sicer možnosti, ko je takšno sklepanje napačno, a so roko na srce malo verjetno. Bolj verjetno pa je naslednje. Sem doma, vendar sem priključen na mobilno omrežje. Za pametni dom to pomenu, da me ni doma. Tipalo gibanja me zazna, ne ve pa kdo sem in če je vključena možnost samodejnega prehoda v varovan način (vklop alarma), pride do sprožitve. Omenimo še to, da tipalo gibanja lahko sproži pravi ali kovinski domači ljubljenček (robotski sesalnik) – pride prav možnost vklopa delnega alarma, pri čemer lahko omenjeno tipalo izklopimo. V sistemu tudi ni sirene, razen če je ne dokupimo in tozadevno drugih nevšečnosti razen opozoril na telefonu, ni.

Samodejna zaznava, ali so stanovalci doma ali ne, deluje tako daleč od doma, kolikor sega signal brezžičnega omrežja. V primerih, ko smo za vogalom, je torej bolje alarm zagnati ročno oziroma če sem natančen, je to tako ali tako boljša možnost, bolj prav pa pride samodejni izklop, ki se sproži, če sistem zazna prihod enega od stanovalcev. Sicer pa obveščanje o morebitnem alarmu poteka tako, da je obvestilo vidno v aplikaciji, dobimo pa tudi kratko SMS sporočilo s spletno povezavo s klikom na katero potrdimo sprejem.

Del paketa je tudi notranja kamera, ki jo namestimo v prostor, kjer se nam zdi, da je najbolj potrebna. Dnevni prostor ali pa njen objektiv obrnemo proti vhodnim vratom. Čeprav lahko nastavimo, da kamera ne deluje, ko je nekdo doma, je zadnje s stališča zasebnosti bolje. Zmotila pa me je njena ne ravno bleščeča sposobnost snemanja v mraku. Cel kup kamer je zunaj, med njimi so tudi cenejše, ki so v vseh pogledih boljše. Žal.

Odprtost na bodočnost in pomenljivosti

Je pa pohvalno, da je sistem odprt in omogoča modularno gradnjo pametnega doma, čeprav imam občutek, da odgovorni v Ljubljani niso k nam pripeljali vsega, kar bi lahko. Aplikacija namreč dopušča vklop sicer nepodprtih naprav in ko sem uspešno vključil eno takšnih, se je pojavila njena stilizirana slika, čeprav je nisem mogel uporabljati (njena funkcija ni bila podprta).

Da bi bila mesečna naročnina v višini 5 € lažje opravičljiva, bi moral ponudnik postaviti varnostni center z varnostniki, ki bi na zahtevo in v primeru proženja alarma prišli pogledat. Možnost, da pokličemo policijo, je sicer za nekatere dovolj, ne pa za vse. V aplikaciji je prevezava na varnostni center vidna, vendar ne deluje, kar kaže, da bo morda kdaj tudi to omogočeno. Jasno je tudi da bodo pri tem potrebne omejitve, saj bi drugače uporabniki varnostnike zahtevali po nepotrebnem in za vsak »drek«. En poseg mesečno bi imel uporabnik na voljo, vsakega naslednjega pa bi plačal po tržni ceni, na primer.

Veliko »ponudnikov« uporablja besedno zvezo »umetna inteligenca«, kot nekaj, kar je že na voljo in je res pametno, pa čeprav je to še zelo daleč od resnice. Tudi A1 govori o njej oziroma sposobnosti sistema, da se uči in prilagajo. Ampak, bolj na ravni sposobnosti učenja enoceličnega organizma. Kako naj drugače razumem, da v slabem mesecu dni ni bil sposoben oblikovati kolikor toliko uporabnega »tedenskega načrta« oziroma vzorca življenja stanovalec (dveh v konkretnem primeru). Morda pa preprosto rabi več časa?

Za konec moram omeniti še nemarnost oziroma zanemarjanje slovenskega jezika. Naj mi bo oproščeno, vendar zadeve, kot je »Gibanje 18 mins nazaj«, niti približno ne odobravam. Morda je za nekatere to malenkost, vendar so tudi malenkosti lahko pomembne.

HVALIMO

  • Ne pretirano visoka cena naročniškega modela.
  • Preprosta namestitev, nastavitev in raba.
  • Zadovoljivo delovanja in pokrivanje osnovnih potreb zavarovanja manjše nepremičnine.

GRAJAMO

  • Omejen nabor dodatnih naprav.
  • Ni možnosti povezave v mobilno omrežje.
  • Ni varnostnega centra, možen je le klic na policijo.
A1 Pametni dom Varnost
  • STROŠEK STORITVE:
  • NABOR NAPRAV (tipala, stikala, motorji, regulatorji):
  • PREPROSTOST NAMESTITVE IN UPORABE:
  • ZANESLJIVOST DELOVANJA:
  • CELOVITOST STORITVE (komu je namenja, varnostni center,...):
3.8

Povzetek

A1 paket Pametni dom Varnost je storitev namenjena uporabnikov, ki bi radi varovali nepremičnino, hkrati pa pričakujejo zaupanje, da sistem deluje kot mora in se niso pripravljani sami ukvarjati z gradnjo in vzdrževanjem sistema na osnovi prosto kodih programov. Ni idealen, nekaj malenkosti, med katerimi je na prvem mestu 24/7 varnostni center še manjka, po našem mnenju pa tudi ni primeren za individualne hiše. Je pa zato optimalen za stanovanja in pogojno za počitniške hišice.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja