Pametnejša od izumitelja?
Matjaž Ropret 11. oktobra 2018 ob 06:52

Umetna inteligenca je že približno pol stoletja draž za inženirje, programerje in sploh vse, ki razvijajo tehnologijo, fascinacija za tiste, ki imajo radi napredek, in vzrok za strah ali celo paniko pri ostalih, ki se na vse skupaj ne razumejo najbolje. Še posebej v zadnjem času pa se o njej veliko govori, ker skoraj ne predstavijo več izdelka, ki mu ne bi pritaknili še oznake, povezane z AI.

V filmih smo videli že veliko primerov umetne inteligence, običajno v podobi (humanoidnih) robotov, in pogosto je šlo kaj narobe. Ali zato, ker se je umetna pamet nalezla slabih idej in navad človeške rase, ali pa zaradi »želje« teh prebivalcev planeta, da bi se povzdignili nad ljudi, mogoče gojili čustva ali preprosto pokazali svojo superiorno pamet. Ker pa vemo, da ima Hollywood neizmerno domišljijo, se nam običajno ob omembi pameti v napravah po glavi motajo druge skrbi. Na primer, ali bomo zaradi tega nekoč ob službo, če bodo (skoraj) vsa opravila prevzeli roboti in algoritmi.

V praksi pa vsaj za običajne kupce za zdaj dobivamo pretežno neškodljive primere umetne inteligence. No, dalo bi prerekati o tem, ali izumetničenje fotografij res ne povzroča nobene škode, toda običajno naj bi nam naprava tako ali drugače pomagala, nekaj poenostavila, storila namesto nas. So pa seveda smelejši projekti in cilji z umetno inteligenco, eden najbolj razvpitih je razvoj avtonomnih, samovozečih avtov (in drugih vrst vozil). Zanje so določili pet stopenj avtonomnosti, od katerih prve tri pravzaprav nimajo veliko skupnega z umetno inteligenco in samodejnostjo, ampak samo pomagajo vozniku, ga razbremenijo zaviranja, zavijanja in še česa, ampak še vedno samo v izvedbenem smislu, avto se o ničemer ne odloča. Četrta in peta stopnja pa predpostavljata ravno to – da bo vozilo znalo presoditi, kaj storiti v določeni situaciji. Kar seveda odpira etične dileme, ampak tja tokrat ne bomo šli.

Na podoben način Amazon, Apple, Google in ostali razvijajo svoje navidezne pomočnike. Zdaj pretežno znajo odgovarjati na vprašanja in izpolnjevati določene ukaze v slogu »predvajaj to in to pesem« ali »prižgi luč v dnevni sobi«. Toda v prihodnje naj bi razumeli kontekst, se znali pogovarjati, najti pravi dovtip v pravem trenutku, predvsem pa se dejansko sami kaj dogovoriti. Smisel teh pomočnikov je tudi v tem, da spremljajo naše navade in vzorce obnašanja in nam dajejo koristne predloge. Da nam povejo, naj gremo domov po drugi poti, če je nekje zastoj ali zapora, da vlak zamuja, kaj zanimivega se bo dogajalo, nastavijo alarm glede na vnose v koledarju in tako naprej. Za marsikaj od tega niti ni ovira jezik, za pogovarjanje in dajanje navodil pa je slovenščina na žalost v podrejenem položaju v primerjavi z angleščino in drugimi jeziki s stotinami ali desetinami milijoni govorcev.

Spoznavanje uporabnikov je pomembno tudi za storitve, kot je Netflix, ali za turistične ponudnike. Te prav tako zbirajo informacije, kaj naročniki gledajo, kako zavzeto in tako naprej. In potem v bazi iščejo podobne vsebine ali pa nekaj novega, če je prejšnja vsebina gledalca hitro odvrnila. Treba je ugotoviti, kaj mu ni bilo všeč in kaj bi mu morda bilo. Podobno je pri potovanjih ali hrani. Tovrstni ponudniki so razvili zapletene algoritme in sisteme za strojno učenje, da spoznavajo svoje uporabnike ter jim dajejo bolj prilagojene predloge. In tako podaljšajo čas, ki ga ljudje preživijo s to storitvijo, ali prodajo več. Navsezadnje je tudi filter e-poštne slame nekakšna (primitivna) umetna inteligenca in sčasoma, z več primeri, postaja vse boljša.

Prav strojno učenje je tu ena glavnih fraz. Tega ne smemo zamenjevati ali enačiti z umetno inteligenco, je pa njen sestavni del. Veliko je načinov strojnega učenja, vsi pa vključujejo uporabo algoritmov (seznam korakov, podrobno navodilo) za zbiranje in premlevanje podatkov ter nato, če rečem v našem, ne računalniškem jeziku, osvajanje novih znanj. Namen je seveda v tem, da se zna na osnovi obdelanih informacij stroj v določeni situaciji (pravilno) odločiti.

Umetna inteligenca bo ena glavnih tem drugega sejma inovativnih digitalnih rešitev Feel the future, ki bo med 17. in 19. oktobrom potekal na Celjskem sejmišču. Obiskovalci si bodo lahko ogledali še rešitve, povezave z varnostjo podatkov, digitalizacijo javne uprave, tehnologije veriženja blokov in e-izobraževanja. Prisotnih bo približno 40 razstavljavcev s svojimi demonstracijami, kakšen vpliv na družbo ima digitalni razvoj.

V zadnjem letu je izjemno moderno umetno inteligenco vgrajevati v telefone. Še posebej Apple in Huawei glasno poudarjata »nevronske« sposobnosti njunih procesorjev. Kaj to pomeni v praksi. Sposobnost prepoznati več tisoč slik na minuto in v njih videti določene objekte, živali, rastline in tako naprej. Na osnovi tega prepoznavanja se potem telefon odloča za določene nastavitve. V fotoaparatu prilagodi osvetlitev, barve, kontraste in tako naprej. Poskrbi za večji realizem v aplikaciji za dodano resničnost. Opazuje vzorce uporabe aplikacij in na podlagi tega pomaga pri varčevanju z baterijo.

So pa sistemi, ki umetno inteligenco ali pa vsaj napredno strojno učenje uporabljajo za marsikaj bolj naprednega kot je odgovarjanje na vprašanja o vremenski napovedi. Mnoga podjetja so že uvedla tovrstne modele zbiranja in analiziranja podatkov za predvidevanje trendov, snovanje prihodnjih izdelkov in storitev, iskanje novih idej. In za predvidevanje proizvodnje ter nabavo. Zaloge so ena glavnih postavk pri učinkovitih podjetjih. Znani so primeri iz finančnega sveta, ko na borzi trgujejo skoraj izključno algoritmi, pogosto zelo uspešno. Računalniški program, ki lahko prevetri milijone kartotek in vpisov v kratkem času, mogoče pri iskanju prave diagnoze najde kaj, kar bi sicer zdravniki spregledali ali česar sploh niso vedeli. Modne znamke se s pomočjo AI borijo proti ponaredkom. Zahtevnih člankov še ne pišejo algoritmi, preproste novice, še posebej poročila s tekem, pa že znajo spraviti skupaj. Tudi komponirati več kot samo poslušljive skladbe.

Ni še nevarnosti, da bomo zaradi umetne pameti, ki jo bomo sami razvili, na tem planetu postali odveč. Omejitve se vidijo in čutijo na vsakem koraku, saj umetna inteligenca zna le toliko, kot jo naučimo oz. se lahko nauči iz naših algoritmov in primerov, ki jih »reši«. Njena sposobnost predvidevanja, intuicije in zdravega razuma bo potrebovala še veliko let razvoja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja