Otroška ura z naročnino? Japajade!
Matjaž Ropret 27. avgusta 2018 ob 13:15

»Jaaaa, to hočem!« To bo verjetno pogost vzklik, ko bodo otroci videli uro Omate X Nanoblock.  Jasno, kdo od njih pa ne bi imel na roki zaslona, selfijevskega fotoaparata in paščka z kockami. Sicer Nanoblock, ne Lego, ampak saj je vseeno. Kocke so kocke in možnost pustiti domišljiji prosto pot pri snovanju vsakodnevne mode je seveda super. Toda vse našteto je samo vaba za mulce, starši pa naj bi 150 dolarjev (oz. kar 230, ko se izteče promocijsko obdobje) za to napravo in potem še po 75 dolarjev naročnine na leto izkašljali, ker naj bi jim omogočala stalen stik z njihovim naraščajem in nadzor nad njim. Če nam reč pride pod roke, bomo preverili zmožnosti in resničnost trditev, pred tem pa bi se nakupu izognili. Nekaj idej je zanimivih, toda v poštev bi lahko prišlo kar precej pomislekov, ki so jih v zadnjem letu že dale potrošniške organizacije in telekomunikacijski regulatorji.

Osnova te »pametne« ure je podatkovna (3G) naročnina, ki jo kitajsko podjetje Omate ponuja v navezi z indijsko družbo Tata Communications. V uri je tako že kartica SIM, ki omogoča povezovanje v katero koli omrežje v EU ali ZDA, z vključeno polletno naročnino. Ta pa vsebuje eno uro videoklicev na mesec (torej povprečno dve minuti na dan), eno uro takojšnjega sporočanja (»chatanja«) s klici na mesec in neomejeno lociranje ure z GPS-om in podatki mobilnega omrežja. Poleg tega ura šteje korake, otrok pa lahko z nje sproži klic v sili. Pedometer, fotoaparat in klasični alarm bi morali delovati tudi brez povezave, za vse »pametne« funkcionalnosti pa je delujoča kartica SIM nujna. Starši lahko tisto, ki je vgrajena, tudi zamenjajo s svojo, saj naprava ni zaklenjena na določenega operaterja. Kot rečeno je naročnina za prve pol leta vključena v nakup ure, nato pa stane 39 dolarjev za šest mesecev ali 75 dolarjev za eno leto. Kar v bistvu ni kaj dosti ceneje kot kakšna naročnina za sedem evrov pri HoT-u ali Bobu.

Če že ne pri ceni, ki je za moj okus pretirana za otroško napravo vprašljivega roka trajanja – ne toliko zaradi njene kakovosti, ampak zaradi neprevidnih uporabnikov –, se skoraj mora odločanje o takem pripomočku zaustaviti pri zasebnostnih vprašanjih. Mogoče je komu od staršev všeč, da vedno vedo, kje je njihov otrok, in ga lahko tudi kadarkoli »pokličejo«. Toda za tak namen mu niti ni treba na roko namestiti povezane ure, saj vse to bolj varno opravlja telefon. Tudi njegovo lokacijo se da slediti, če je že nujno. Pa mislim, da ni. Pri tovrstnih urah so potrošniške organizacije že našle precej varnostnih ranljivosti in načinov, kako lahko nepravi ljudje pridejo do podatkov ali celo prestrezajo pogovore in lokacijo. Nemški regulator jih je v šolah celo prepovedal, ker so mnoge omogočale, da so starši (ali hekerji) na daljavo vključili mikrofone in poslušali, kaj se dogaja v razredu. V podjetju Omate trdijo, da se kaj takega pri njih ne da storiti in da gre vsa komunikacija po šifriranem zasebnem omrežju (VPN), toda pomisleki vseeno ostajajo.

Ura je sicer že v prodaji in prva naročila bodo, verjetno s Kitajske, začeli odpošiljati s prvim septembrom. Sami nismo naklonjeni takim sledilcem, očitno pa dovolj proizvajalcev meni, da obstaja trg zanje, in dovolj staršev to tezo podpira.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Fotografije: Omate

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja