High Score: Osredotočenost na eno samo stvar! Na najboljši rezultat.
Marjan Kodelja 26. avgusta 2020 ob 06:47

Space Invaders, Pac-Man in Missile Command so v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih prevetrile industrijo zabave, saj je iznajdba arkadnih video iger spremenila najljubše načine preživljanje prostega časa. O tem je govora v Netflixovi dokumentarni seriji High Score.

Nobena oblika zabave do takrat ni igralca vsrkala v neki drugi svet, kjer je bil lahko drugačen, boljši kot v resničnem življenju. Za igričarje je namreč značilno, da so osredotočeni na en sam cilj, premagati igro, zato postanejo vešči prepoznavanja vzorcev, obenem pa pozabijo na čas. Nekaj urno buljenje v zaslone lahko povzroči motenje v prehranjevanju, spanju in drugih procesih organizma, ko po domače “noter padeš”, je vse drugo okoli tebe nepomembno, v starih časih, ko smo igre lahko igrali samo v igričarskih lokalih, pa je bilo tudi drago. Ni bilo računalnikov, igralne konzole pa niso bile sposobne “nalaganja” novih iger. Za kar so bile narejene, to so počele. To pa je veljalo tudi za komerciale igralne avtomate, ki so na veliko požirali kovance oziroma žetone tam, kjer so imeli kovanci vrednost počenega groša.

Stare arkadne igre so morale biti dovolj težke, da je igralec ni mogel predolgo igrati, pa spet ne preveč zapletene, kajti takisto ni prehitro izgubil zanimanja. Moral je zapraviti čim več v sledenju enega samega cilja, doseči najvišji rezultat. Kdor je imel najvišjega, je bil cenjen med sebi enakimi, ki so živeli, da ga izrinejo s prestola. Tako so lokali služili denar in tako so davno pred pojavo e-športov spontano organizirali nacionalna tekmovanja. V zahodnem svetu tam, kjer so se tiste čase zadrževali mladi, v nakupovalnih središčih.

Zanimiv pa je v seriji predstavljeni vidik posameznikov, ki so igre izumili. Že res, da so igralne avtomate izdelovali v tovarniških obratih, a si je nekdo moral igro izmisliti, “narisati” in napisati program. Orali so ledino, saj se niso mogli zgledovati po ničemer. Pred omenjenimi video igrami ni bilo nič vsaj približno podobnega. Ideja za Space Invaderse je res bila igra razbijanje opek na zaslonu, vendar sta igri v bistvu tako zelo različni, da ju ni mogoče enačiti. Pred Pac-Manom pa še tega ni bilo. Avtor je lačen naročil pico, odrezal kos in pred seboj zagledal simpatični lik, ki ga je najbolj popolno sprejel ženski del populacije.

Še nekaj je vzniknilo skoraj sočasno z industrijo igralnih avtomatov. Igra je prej ali slej dosegla zenit, ko jo je preštudiralo preveč igralcev. Takrat ni bila več zanimiva, zato tudi denarja ni prinašala. Izdelovalcev avtomatov to ni zanimalo, oni so svojo dosegli, ko so ga prodali. Napravljeni za en sam namen, nanje ni bilo mogoče namestiti druge igre, zato so dostikrat še čisto dober stroj zavrgli. Skupina študentov se ni vdala. Začeli so ponujati nadgradnje za Space Invaderse in kasneje tudi za Pac-Mana. Dokler se ni izkazalo, da kršijo intelektualno lastnino. Obratni inženiring je v kapitalizmu največji greh, ki ga lahko storite. Že takrat so korporacije skušale preganjati posameznike z domišljijo in znanjem, ki so bili sposobni izboljšati stvari, jim vdihniti novo življenje in preprečiti, da bi prehitro bile zavržene. 

Netflix je z dokumentarno serijo posegel na zanimivo in hkrati manj znano zgodovino tehnologije. Počasi so igralne avtomate morda povozili osebni računalniki, vendar je industrija iger vsako leto večja. Zadnji podatki kažejo, da se vsaj občasno igra vsaj tri milijarde Zemljanov. Večina sicer na pametnih telefonih, a kaj potem. Pionirji so pred petdeset in več leti postavili temelje video iger, kar serija prikazuje na kronološko zanimiv in hkrati tudi vizualno všečen način. Če vas “materija” zanima, potem si jo le oglejte, saj vam ne bo žal. Med drugim boste videli, kdo so obrazi za nekaterimi najbolj slavnimi igrami.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Upamo pa seveda, da se Netflix ne bo ustavil pri prvi sezoni, ki se konča nekje sredi devetdesetih. Od takrat naprej je bilo dovolj igričarskega dogajanja za najmanj še tri sezone s šestimi deli.

  • Kaj: Dokumentarna serija High Score
  • Kje: Netflix
  • Ocena: 4,3 (Ker je dobro narejena in na poučni način prikaže življenjsko plat, ki je nekaterim “čisto brez zveze”!)
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja