Opel Grandland: Oblikovan in izdelan v Nemčiji!
Marjan Kodelja 17. septembra 2021 ob 06:26

Čeprav je novi adut v razredu kompaktnih športnih križancev narejen na platformi EMP2 francoskega koncerna PSA, ki je del koncerna Stellantis, Opel s prstom kaže na njegovo nedvomno nemško obliko in kakovost. O obojem smo se lahko tudi sami prepričali na slovenski predstavitvi novega »konjička«.

Težko bi našli primernejši kraj od gradu Prestranek poleg Pivke, v okolici katerega tekajo islandski konji. Eden od njih je celo poziral pred zborom novih Oplov . Zato je sledila pričakovana besedna igra. Namesto konjev (konjskih moči), »Islandci«. Simpatična opazka, ki se mi bo še nekaj časa motala po glavi. Severnjaški konji so robustni kot športni križanci in toda manjši od v našem prostoru pogostejših pasem konj. Tu se primerjava konča. Novi Grandland, kot namreč pove že ime, je dokaj velik družinski avtomobil, v katerem zlahka vidim povprečno slovensko družini z vsaj večini prtljage. Maska je nedvoumno Oplova, medtem ko je s strani oblikovano oster, a hkrati nemško klasičen. Še dobro, da to ne pomeni »škatlast« in raven, kot deska. Ravno nasprotno. Da je avto oster, je dejala simpatična predstavnica podjetja. Ima prav. Oblikovne podrobnosti, predvsem linije, različne ravni karoserije in odprtine na njej, mu dajejo športni videz. Pri tem niso pretiravali in poskušali narediti »avantgardno« vozilo, ki hitro pride iz mode. So pa vanj vključili vse novodobne tehnologije digitalizacije, elektrifikacije in pomoči med vožnjo, ki jih od sodobnega vozila pričakujemo. Odlikuje ga še prtljažni prostor s prostornino 514 litrov (oz. 1652 ob podrti klopi) in luknja na naslonu zadnje klopi za smuči.

Kompaktni športni križanci (C-SUV) so vse bolj priljubljeni med slovenskimi kupci, kajti zasedajo že dobrih 17-% trga in se s tem po pomenu uvrščajo na drugo mesto. Večje zanimanje žanjejo samo še mali športni križanci (B-SUV) s 24-% tržnim deležem.

Platforma EMP2 omogoča izdelavo vozila z različnim tipom pogona na isti proizvodnji liniji, toda med novimi Grandlanderji ni izključno baterijsko gnanega. Opel sicer pravi, da bodo do konca tega desetletja vozila elektrificirali, podobno trdijo tudi drugi izdelovalci, toda ta rok se zna pokazati kot preveč optimističen. Poleg električnih vozil, ki so že v Oplovi ponudbi (na primer e-Mokka), še vedo razmišljajo o vodiku, toda ta oblika pogona ostaja oddaljena. Novi Grandland je tako na voljo kot priključni hibrid, z enim ali dvema električnima motorjema in z bencinskim ali dizelskim agregatom. S prvim so sicer zadostili želji po do okolja prijaznejše vozilo, vendar hkrati priznavajo, da gre za vozila z dvema pogonoma. Kar se kot pri drugih znamkah, pozna na ceni. Od vseh različic je le bencinska na voljo z ročnim menjalnikom, medtem ko imajo druge 8-stopenjskega samodejnega.

Hibrid z dobrimi pospeški

Priključni hibrid ima 1,6 kubični bencinski agregat s turbinskim polnilnikom. Na spredaj je 81 kW električni motor in v različici z dvema motorjema in pogonom na vsa kolesa še 83 kW na zadaj. Prostornina posode za gorivo je s 43 litri manjša od standardne različice, a je zato v vozili baterija kapacitete 13,2 kWh. Vgrajeni polnilec omogoča moč do 7,4 kW, kar praktično pomeni napolnjeno baterijo v manj kot dveh urah. Hladi jo vodo z glikonom, dovoli električni doseg do 65 km in ima 8 let garancije (oziroma do 160 tisoč prevoženih kilometrov). Še nekaj besed o moči. Hibridna različica z dvokolesnim pogonom razvije 165 kW (224 konjskih moči) in s štirikolesnim 221 kW (300 KM). Poraba goriva naj bi znašala 1,8-1,3 litra (WLTP kombinirano) na 100 kilometrov oziroma 1,7-1,2 litra v primeru samo sprednjega pogona. Manj močni sta bencinska in dizelska različica. Obe imata 130 konjskim moči, ki jih razvije 1,2 kubični bencinski motor s turbinskim polnilnikom ozirom 1,5 kubični dizelski agregat. Željni bolj športne in poskočne vožnje boste zatorej posegli po hibridu, ki v najmočnejši različici do 100 km/h pospeši v 6,1 sekundah.

Pametni pripomočki in pomočniki

Omeniti velja pametne žaromete LED s tremi moduli. Kotni skrbi za osvetlitev zavojev, dnevna luč je obenem smernik, medtem ko modula za kratke in dolge luči skrbita za preklapljanje. Poleg samodejne nastavitve svetlobnega snopa so zaslužne za večje območje osvetlitve. Tudi v modelih, ki nimajo teh najbolj izpopolnjenih luči, so žarometi LED. V Oplu pravijo, da s ker porabijo manj energije, prav tako zmanjšujejo vpliva vozila na okolje.

Kot se pritiče sodobnemu vozilu, ima pričakovane sisteme za pomoč med vožnje, med katerimi lahko poudarimo integriranega pomočnika za vožnjo po avtocesti. Ta skrbi za primerno hitrost (ohranjevalnik hitrosti) in aktivno ohranjanje vozila na sredini voznega pasu. Ko je vključen, krmilo držite rahlo in avtomobil ne bo ves čas opozarjal, da ga močneje zagrabite. Praktično to pomeni, da bo vozilo zavijalo samo z rokami voznika na krmilu.

Prvi občutki

Grandlanderja digitalizacija ni obšla. Pred voznikom se bohoti 30-centimetrski (12-palčni) zaslon, medtem ko ima osrednji zaslon informacijsko zabavnega sistema diagonalo do 25,4 centimetre (10 palcev). Želel bi, da bi imel voznikov zaslon več možnosti prilagajanja prikaza, toda to je kot pri ostalih modelih Opla dokaj omejeno. Vseeno se lepo tam prikažejo navigacijska navodila in slika prednje infrardeče kamere z nočnim vidom, katere osrednja naloga je opozarjanje na pešce oziroma kolesarje. Ker smo krajšo testno vožnjo opravilo podnevi, te zanimive in predvsem izredno uporabne funkcije nismo mogli preizkusiti. Smo pa jo večer prej v Pegueotu 3008. Gre za enega tistih sistemov, ki bo izboljšal varnost v prometu. Informacijski sistem (drugi) zaslon vse, kar od njega voznik pričakuje, toda pričakovali bi, da bi bil odzivanji, hitrejši in bi imel več funkcij po vzoru tega, kar nudijo sodobne mobilne naprave in bil imel bolj intuitivni uporabniški vmesnik. Je tak, kot ga v klasičnem vozilu pričakujete, toda na sejmu IAA smo lahko videli marsikaj boljšega. Predvsem v primerih, ko je vlogo sistema prevzel kar Android, kar zna kazati na prihodnost digitalnih sistemov sodobnih vozil.

Testni avto je imel dizelski agregat, tako da kakšnih norih pospeškov ni imel, toda vseeno nudi udobno vožnjo. Prostora je več kot dovolj, voznikovo mesto udobno s primerno razporejenimi ročicami in gumbi. Delovanje samodejnega menjalnika je prilagojeno načinu vožnje, izbirnik je na sredinski konzoli poleg ročice menjalnika. V športnem načinu prestavlja kasneje, zato avto prav zverinsko rjovi, medtem ko v drugih skrbi za udobnejšo vožnjo. Med drugimi je na voljo še način za spolzko vozišče. Podvozje je srednje trdo in vozilo se lepo drži cestišča tudi pri hitrejši vožnji skozi ovinke, le zaradi višjega težišča, se vozilo tedaj malce nagne. Nič pretresljivega ali celo nevarnega. Pregled ven je dober v vse smeri, nekateri boste znali ceniti, da sedite nekoliko višje. Zaradi odličnih sedežev, prostora in nasploh okolja v kabini je vožnja predvsem zelo udobna.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kdor bo želel poskočne vožnje in obenem morda celo štiri kolesni pogon, ta bo moral poseči po hibridni izvedenki. Tehnični podatki so odlični, ne sicer čisto v vrhu tovrstnih vozil, a vseeno bo večina zadovoljna. Med drugima dvema pogonoma daje Opel prednost bencinskemu. Še cena. Primerna razredu, med slabih 28 do dobrih 51 tisočakov.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.