Oneplus Watch 2R: Najboljša vrednost med urami s sistemom Wear OS

Znamka Oneplus je »zabluzila« s prvo generacijo pametne ure, vendar se je odkupila z drugo. Zdaj so izvirni model dvojke preoblikovali z aluminijastim ohišjem namesto jeklenega in drugačnim zaščitnim steklom ter mu, z dodatnim R v imenu, spustili ceno. Lažja in dostopnejša ura je sicer funkcionalno enaka in vsekakor bolj priporočljiv nakup. Nasploh zna biti ena boljših izbir ne zgolj v svojem cenovnem okviru, temveč vse tja do 350, mogoče ceno 400 evrov.  

Oneplus Watch 2R me je pritegnila že na risbah. Še posebej v zeleni izvedbi s sijočim ohišjem (poleg tega obstaja še črna z matiranim). Lepa, klasična oblika z dvobarvno, zeleno-bež luneto znotraj stekla, zelenim paščkom in ujemajočo se številčnico (seveda si lahko uporabnik nastavi tudi kakršno koli drugačno). Res pa je, da smo bili v preteklosti že večkrat razočarani, ko se tisto z zaslona ni dobro prelilo v realnost, saj so mnoge ure nato v rokah in na zapestju izpadle ceneno in nekvalitetno (spomnimo se nekdanjih LG-jevih, pa kasneje Huami oz. Amazfit in še kakšnih). Tokrat na srečo ni tako. Ura je res lahka, kar pa ji štejem v plus, saj se je na zapestju skoraj ne čuti in jo je udobno nositi ne glede na zategnjenost paščka, vendar ne vzbuja poceni videza. Tudi po otipu je ohišje zares aluminijasto in trdno. Ne razumem sicer številk okrog zaslona, saj so od 0 do 24, ne do 12 ali npr. do 60, in pašček bi bil lahko iz za odtenek prilagodljivejšega materiala, a nikakor ni slab. Sponka je na srečo klasična, ne katera od tistih, pri katerih je treba preostanek paščka poriniti pod del, ki objema zapestje. Takega je pri najnovejši Galaxy Watch7 znova uporabil Samsung. Dodatni pašček, ki ga kupci v začetni akciji dobijo kot darilo, je iz drugačnega, boljšega in fleksibilnejšega materiala ter zapre tudi stranski predel do zaključka ohišja. Drugače povedano, vzeli so ga od izvirne ure Watch 2. Treba je priznati, da je zaradi velikosti ura bolj primerna za moška zapestja, po velikosti je zelo tam-tam z zdaj (na žalost) že nekdanjo Galaxy Watch6 Classic.

S slednjo si sicer novinka deli bolj ali manj vse tehnične podrobnosti, le da nima safirnega stekla, temveč bolj običajno utrjeno steklo v slogu pametnih telefonov. Na žalost tudi ne premore pomikanja po uporabniškem vmesniku z vrtenjem stranskega gumba (»krone«), vendar upravljanje prek zaslona ne povzroča kakšnih težav, tudi zato, ker je vmesnik zelo odziven. Ko sem ravno pri gumbih. Všeč mi je, da ju tu niso povezali v ravnino, temveč sta ločena na okroglem ohišju, ta estetika se mi precej bolj dopade. Zaslon je velik in lep, tudi na soncu dovolj svetel. Seveda takrat, ko se vklopi polna svetilnost, kajti zatemnjenega na »vedno vklopljeni« nivo je mogoče razbrati zgolj znotraj. Sicer pa jo je mogoče prestaviti v način »spanja«, ki zaslon izključi in takrat se tudi na vklaplja ob premikih zapestja, zgolj ob pritisku na stransko tipko. Nabor številčnic je kar zajeten in pri mnogih se da izbrati, kaj posamezna polja prikazujejo, kar pri meni pomeni vremenske podatke, število korakov in informacijo o napolnjenosti baterije, pri kom drugem pa nekaj povsem tretjega in fino je, da si lahko oba prilagodiva prikaz po svojih željah.

Uporaben sistem, ki ga bremeni potratnost

Ure s sistemom Wear OS so za uporabnike androidnih telefonov to, kar so na strani iOS ure Apple Watch. Vsestranske, ki večino tega, kar znajo, opravljajo zelo dobro, niso pa specialistke za kakšno posamezno področje, kot denimo Garminove za resno spremljanje vadbe in povezovanje z zunanjimi športnimi pripomočki ali kot Withings za zdravstvene namene. Verjetno bi brez Samsunga ta platforma še vedno pretežno životarila, toda v zadnjem času se je lepo razvila in ji z vidika uporabniške izkušnje ter nabora aplikacij in funkcionalnosti ne gre kaj dosti očitati. Edina večja težava ostaja energijska potratnost, ki se je proizvajalci vse bolj lotevajo s podvojeni strojno opremo v napravi. Lani poleti smo testirali uro Mobvoi Ticwatch Pro 5 z dvema zaslonoma, OLED za dejansko interakcijo z uro in vsebino ter reflektivnim za nizkoenergijsko stalno prikazovanje časa. Tokrat preizkušena pa ima dva procesorja. Eden deluje takrat, ko ura nekaj počne, drugi pa vmes, ko zgolj »počiva« oz. prikazuje številčnico ali ko uporabnik počne kaj takega, kar ne zahteva dodatne zmogljivosti, denimo spreminja nastavitve ali bere obvestila. Preklopa uporabnik ne čuti, rezultat pa je, če sodimo po urah Galaxy Watch ali Xiaomi Watch, zelo dober. Obstaja sicer še varčni način, na katerega lahko uporabnik ročno preklopi, podobno možnost nudijo tudi ure Huawei Watch, in ta ohrani delujoče zgolj določene funkcionalnosti (stalni prikaz ure denimo v tem primeru odpade) ter za nekajkrat podaljša trajanje baterije. Sam ure ne uporabljam v tem načinu, saj jo nosim ravno zaradi njenih zmožnosti in zato, da lahko v vsakem trenutku od strani poškilim, koliko je ura, ne zato, da jo bom čim redkeje polnil. Toda možnost obstaja, če komu pride prav oz. se mu zdi uporabna.

Vseeno pa se dvojnost strojne zasnove definitivno pozna pri porabi. Medtem ko v »mirovanju« (kar še vedno pomeni merjenje srčnega utripa, stresa, ravni kisika v krvi in še česa ter sprejemanje obvestil) druge ure Wear OS porabljajo nezanemarljivo, je tu padanje odstotkov opazno bolj postopno. Ob vedno vključenem zaslonu ter konstantnem merjenju srčnega utripa in SpO₂ ura čez dan porabi nekje od 20 do 25 odstotkov baterije. Še na pet odstotkov je treba računati ponoči, ne glede na to, ali na zapestju beleži spanec ali je v predalu, dodatnih pet ali šest vzame ura spremljanja vadbe in morda še malo kakšen klic s pomočjo vgrajenega zvočnika in mikrofona (v tihem okolju je za ta namen ura uporabna, v glasnem pa ne), s čimer pridemo na približno 35, mogoče največ 40 odstotkov na dan. Dva dni torej zdrži brez težav, tudi dva dni in pol, cele tri pa mogoče, a ne nujno. Vsaj po mojih izkušnjah. Koliko več bi bilo z izklapljanjem zaslonu, ne morem z zanesljivostjo povedati, verjetno pa bi lahko računali na vsaj štiri, lahko tudi pet dni med polnjenji.

Polnilni podstavek je v resnici bolj privesek, kajti ura zaradi paščka mora biti obrnjena z zaslonom navzdol in tako se polnilnik – magnetni in z majhnimi nožicami na eni strani –  od zgoraj oz. od strani pričvrsti nanjo. Polnjenje je dokaj hitro, za približno polovico, kar pomeni najmanj dan in pol delovanja, se baterija napolni v pol ure. Morda bo kdo rekel, da sem nazadnjaški, toda všeč mi je, da ima kabel na drugi strani (ki gre v napajalnik) priključek USB-A, kajti takih napajalnikov je še vedno bistveno več kot onih z USB-C, sploh za manjše moči. Na samem »podstavku« je kajpak USB-C.    

Uporabniški vmesnik je bližje izvirnemu sistema Wear OS kot denimo Samsungovemu in to pozdravljam. »Kartice« so tako na voljo v obe smeri od domačega zaslona, obvestila pa s potegom od spodnjega roba navzgor in hitre bližnjega na drugi strani, medtem ko je seznam aplikacij dostopen s pritiskom zgornjega gumba, in mogoče ga je prilagoditi na enega od treh različnih pogledov. Dvojni pritisk tega gumba odpre nazadnje odprto aplikacijo, spodnjega pa mobilno denarnico. Slednje torej uporabimo, kadar želimo nekaj plačati na terminali POS.

Meritve in analize se stekajo v aplikacijo OHealth, kjer so povsem lepo grafično predstavljene. Všeč mi je, da je polj in razdelkov nekoliko manj kot pri nekaterih drugih, saj tako uporabnik ni zasut z vsem mogočim, s čimer morda niti ne ve, kako bi si pomagal. Seveda pa bo kdo nasprotnega mnenja in bo menil, da mu druge ure nudijo več. V aplikaciji je tudi nekaj nastavitev, ki jih sama ura ne ponuja, denimo prilagajanje podatkovnih polj med vadbo (žal največ pet in samo z enim zaslonom, drugi je rezerviran za podatke o srcu) in možnost samodejnega ustavljanja merjenja (žal znova z omejitvijo, saj gre za splošno nastavitev, ne da se za vsak šport posebej določiti, ali naj se ustavlja ali ne). Tudi več prilagajanja številčnic je dostopnega v aplikaciji, na vklop rednega merjenja SpO₂, in še kaj, zato je treba malo pobrskati po njej.

Kakšnih naprednih meritev, denimo EKG ali telesne sestave, ta ura ne izvaja. Nudi klasiko, s čimer pa bo verjetno ciljna skupina povsem zadovoljna. Srčni utrip meri podobno natančno kot Galaxy Watch7, odstopanja so bila po mojih opažanjih minimalna. Tudi za SpO₂ bi rekel, da je natančnost enaka ali podobna, medtem ko sem pri spancu imel nekoliko drugačne rezultate. Resda ne v isti noči, kajti na roki sem imel eno uro, toda Samsungova mi je konstantno namerila premalo (ko sem spal, je mislila, da nisem), medtem ko je Oneplusova preveč, saj vem, da sem zaspal kasneje in se zbudil prej, kot je zaznala ura. Tako sem pri prvi tudi dobival dokaj povprečne ocene, pri dotični pa dobre, čeprav bi moral slabše. Zato bi vsaj na osnovi mojega primera težko rekel, da je Oneplus Watch 2R zelo primerna za tiste, ki si želijo izboljšati spanec, četudi daje dokaj podrobne analize.

Spremljanje vadbe deluje v okviru pričakovanj. Tudi tu se meritve srčnega utripa skladajo z drugimi urami, podobno razdalje in podatki o višinski razliki (tu se ura zanaša tudi na barometer). Malenkostna odstopanja so, toda ne gre za napravo, ki jo bodo nosili profesionalni športniki, zato se mi zdijo dokaj nepomembna. Enkrat se mi je zgodilo, da je podatek o srčnem utripu »podivjal,« vendar sem potem uro snel in jo namestil nazaj, nakar je znova merila pravilno. V vseh ostalih primerih ni bilo težav. Nekateri podatki so me presenetili, denimo o kadenci, ker jih nisem pričakoval. Zaslon lahko ostaja vklopljen, vendar se takrat v resnici nanj slabo vidi, toda hitro se tudi vklopi na polno svetilnost. Športov je na voljo veliko, mogoče pa je ustvariti tudi lastne profile, ki merijo oz. prikazujejo tisto, kar si uporabnik želi. Nisem našel načina, kako razdeliti vadbo na »kroge« (morda sem kaj spregledal), in to bi lahko za koga predstavljalo večjo pomanjkljivost. Podatke o vadbah se sicer da izvažati v Google Fit, Health Connect in Stravo. Ura lahko tudi sama zaznava vadbe in enako kot druge s sistemom Wear OS po koncu plavanja samodejno izvede iztiskanje vode, možno pa je to prek hitrih bližnjic sprožiti tudi ročno.

Oneplus Watch 2R nudi vse tisto nujno, kar danes od lepo zaokrožene pametne, športne in zdravstvene ure pričakujemo, in je pri tem dovolj natančna, z izjemo spremljanja spanca. Resda ne nudi tudi kakšnega presežka, a zato prijetno oblikovanje in udobno nošenje ter zelo solidno trajanje baterije (oz. malodane izjemno glede na operacijski sistem). Še posebej za 249 evrov, kolikor stane v začetni akcijski ponudbi (v spletni trgovini proizvajalca), predstavlja izvrstno vrednost, verjetno najboljšo med urami z operacijskim sistemom Wear OS. Tudi za »rednih« 279 evrov bi se jo splačalo kupiti. Kajti nasploh boste ne samo za tak denar, ampak tudi tja do 350 ali celo 400 evrov težko našli kakšno, ki bo pomembno boljša ali naprednejša v kateri od ključnih lastnosti oz. bo ponujala nekaj konkretno več. Obstajajo, denimo Huaweijeve z več meritvami in dolgim trajanjem baterije, a jim tudi kaj manjka (denimo možnost brezstičnega plačevanja, ponudba aplikacij ali slog). Vsak zase pa mora presoditi, kaj mu je najbolj pomembno.    

HVALIMO:

• Šik izgled, kakovostna izdelava in udobno nošenje
• Velik, lep in svetel zaslon
• Zelo dobra avtonomija za uro s sistemom Wear OS (in solidna ne glede na sistem)
• Meritve večinoma v območju statistične napake konkurenčnih ur
• Dobra cena (sploh v začetni akciji neposredno pri proizvajalcu)

GRAJAMO:

• Material paščka ni enako dober kot pri uri Oneplus Watch 2
• Nekatere manjkajoče možnosti pri spremljanju vadbe
• Nabor zdravstvenih funkcionalnosti zgolj osnoven
• Ure Wear OS delujejo zgolj z androidnimi telefoni