Oneplus za serijo telefonov Oneplus 9, ki jo bodo predstavili 23. marca, napoveduje izboljšano fotografsko kakovost. Tudi ali predvsem zaradi novega partnerstva s švedsko znamko fotoaparatov Hasselblad. Zaradi česar pa ne bi kar takoj skakal do stropa.
V Oneplusu trdijo, da bodo v izboljšanje fotografske izkušnje vložili 150 milijonov dolarjev in da bo triletno partnerstvo s Hasselbladom dajo uporabnikom več nadzora in možnosti, med drugim nov »profesionalni način« in možnost zapisa fotografij v 12-bitnem nestisnjenem formatu RAW. Poleg tega naj bi bile barve fotografij lepše, bolj »naravne«.
Prvi mož Oneplus Pete Lau poudarja, da so v podjetju vedno dajali v ospredje kar najboljšo možno uporabniško izkušnjo in da jo z novim partnerstvom pomembno izboljšujejo še na fotografskem in video področju. Med drugim neuradno informacije pravijo, da bo vsaj eden od prihajajočih telefonov uporablja Sonyjevo tipalo IMX789, ki bo največje doslej v mobilnikih Oneplus, in da bo zmogel snemanje v razločljivosti 4K pri 120 sličicah na sekundo in 8K pri 30 sličicah na sekundo.
Vse to se sliši obetavno, toda pogosto je dobro tovrstne marketinške navedbe pogledati malo manj obremenjeno. Pretekli poskusi »prodajanja« znamke Hasselblad, ki je nekoč s svojimi fotoaparati srednjega formata res pomenila aspiracijo za skoraj vsakega fotografa, so bili daleč od prepričljivih in uspešnih. Spomnimo se preoblečenih Sonyjevih brezzrcalnikov in dodatka za modularne telefone Motorola Moto Z. Ta »fotoaparat« z desetkratnim zumom, ki se je magnetno pritrdil na zadnjo stran telefona, je imel hude težave z ostrenjem, kvaliteta posnetkov pa je bila v najboljšem primeru na ravni najbolj poceni žepnih aparatov s podobnim objektivom. Po zgolj eni generaciji se je ta izdelek tudi potiho poslovil. Malce uspešneje sta se v mobilniški fotografiji pozicionirali znamki Leica in Zeiss, a tudi tam so rezultati precej mešani.
Glede 12-bitnega zapisa RAW pa lahko iz lastnih izkušenj trdim, da je za 98 odstotkov uporabnikov povsem vseeno, ali je na voljo ali ga ni, ostala dva odstotka pa morda kdaj z njim dobita kaj uporabnega, pa še to ne nujno. Lahko pogledamo primera s Samsungovega Galaxyja S21 Ultra, ki ima prav tako 12-bitni zapis RAW.
Bolj ali manj edina pridobitev je v tem, da se izogneš pretiranemu Samsungovemu ostrenju, sicer pa ni mogoče dobiti enakega dinamičnega razpona, kot ga nudi »računska« fotografija z združevanjem več posnetkov z različnimi nastavitvami v enega končnega (način HDR), zelo težko je ujeti barve, se izogniti določenim nepravilnostim (denimo vijoličnemu »cvetenju« ob določenih prehodih, čemur se v fotografskem žargonu reče kromatska aberacija) in nasploh bo težko komu bolj všeč fotografija, razvita iz zapisa RAW.
To je poskušal rešiti Apple s formatom ProRaw, ki tudi v »surovem« načinu obdrži ključne informacije za posnetek HDR. Tule je tak primer, dokaj ekstremen, ker je fotografiran proti soncu:
Applova fotografija RAW dejansko lepše izriše sonce in še kakšen detajl, a vseeno kakšne pridobitve v primerjavi s fotografijo samodejnega načina za običajnega uporabnika ni.
In zanima me še nekaj. Kdo v ciljni skupini potencialnih kupcev sploh (še) pozna to znamko Hasselblad ter ve, kakšne vrste fotoaparat je »hazel« in kaj (je) pomeni(l) v fotografski srenji? Mislim, da takih po letih počasnega umiranja fotografske industrije ni tako zelo veliko, kot si nova naveza verjetno domišlja.
Brez komentarjev