Olympus se umika s fotografskega področja, krivi pa niso samo telefoni
Matjaž Ropret 27. junija 2020 ob 13:31

Na zadnji Photokini, od nje bo jeseni minilo dve leti, so bili še prisotni vsi glavni proizvajalci fotoaparatov. Toda Olympus pravzaprav ni imel klasičnega razstavnega prostora, temveč nekako »izkustveno področje« nekje zadaj, prav tako pa ni predstavil ničesar markantnega. Zdaj je japonska korporacija napovedala, da bo do konca leta zapustila fotografski posel in se povsem osredotočili na medicinsko opremo. Kakšni pa so razlogi za Olympusov zaton?

Dolgo časa je bila ta znamka pojem v fotografskem svetu. Še v analognih časih so bili modeli Pen pojem oblikovanja in inženirskih dosežkov. Malo kasneje so bili med majhnimi, preprostimi fotoaparati izjemno priljubljeni modeli mju. Od leta 1996 se je podjetje ukvarjalo z digitalnimi fotoaparati in v tem času prikazalo nekaj inovacij, ki so spremenile panogo, med drugimi sistema štiri tretjine in mikro štiri tretjine (m4/3) ter petosni umirjevalnik slike. Toda zadnja leta je prodaja še bolj padla kot večini konkurentov, podjetje pa so pretresali še računovodski škandali.

Olympus je tako objavil, da je blizu dogovora s podjetjem Japan Industrial Partners (JIP) za odprodajo fotografskega oddelka do konca leta. Pogodbo naj bi podpisali najkasneje septembra. V Olympusu pa so izpostavili vzpon pametnih telefonov v zadnjih letih, zaradi česar se prodaja fotoaparatov skrčila na številke iz začetka stoletja. Fotografski posel je tako ustvarjal izgubo namesto dobička. JIP je pred leti že prevzel linijo prenosnikov Vaio od Sonyja.

M4/3 za vzpon in padec

Seveda pa telefoni še zdaleč ne povedo vsega in so tudi najlažji, najbolj priročen izgovor. Prav tako so odnesli prodajne številke ostalim proizvajalcem, ki pa se še vedno držijo v poslu. Ob začetkih sistema m4/3, ki je res zmanjšal digitalne aparate z izmenljivimi objektivi, sta Olympus in Panasonic povzročila manjši pretres in pridobila veliko oboževalcev. Toda s pojavom enopalčnega tipala in vztrajanjem profesionalcev pri polnem formatu, Olympus ni več imel pravega orožja za večje prodajne številke. Panasonic se je pri m4/3 pametno usmeril v videu in s serijo GH uspel prepričati resne snemalce, kasneje pa je skupaj z Leico in Sigmo zasnoval še nov brezzrcalni sistem polnega formata.

Zanemarjanje videa

Prav video je bilo področje, kjer je Olympus najbolj zaostal. Praktično nihče, ki je želel s fotoaparatom še kaj resnejšega snemati, ni niti pomislil, da bi si omislil kateri koli model te znamke. Panasonic in Sony sta bili logični izbiri, v zadnjem času se je pridružil še Fujifilm, pa tudi s Canoni in Nikoni se je vedno dalo posneti kaj uporabnega. Ko so v Olympusu zavedli zaostanka in se odločili nekaj storiti v zvezi s tem, je bilo že prepozno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vsi niso za retro sceno

Na množičnem delu trga, kolikor ga je ostalo, se je Olympus zanaša predvsem na model Pen in OM-D, oboje precej retro oblikovane in na pogled manj moderne kot so v tehnološkem smislu nedvomno bili. Nekako je potencialni kupec skoraj moral biti navdušenec nad eno od teh linij že iz »starih« časov, ostali pa so raje izbrali nekaj, kar je imelo sodobnejši pridih. Olympus bi vsekakor moral imeti bolj raznoliko paleto modelov.

Naslovna fotografija: Olympus

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja