Okrnjeni Android ni alternativa, ampak zasilna rešitev
Matjaž Ropret 20. junija 2020 ob 06:49

Vse odkar je Huawei ostal brez Googlovega Androida, se o njegovi različici operacijskega sistema, ki jo nameščajo na družino P40 in ostale nove telefone, govori kot alternativi uveljavljenima igralcema v svetu pametnih telefonov. Kot o nekom, ki naj bi zamajal neprebojno vladavino Googla in Appla. Morda je zaradi svoje znamke, marketinške podpore, hardversko odličnih telefonov in še česa Huawei lahko uspešen tudi na »samostojni« poti. Bomo videli prihodnje leto, kajti letos se še preveč zanašajo na prodajo lanskih modelov, na katerih še teče polni Android s Trgovino Play. Toda alternativa, kot so bile Windows Phone, Firefox OS, Sailfish ali Ubuntu, Huaweijev Android s tržnico AppGallery pač ni.

Lahko si o omenjenih mislimo, kar si hočemo, vemo tudi, da so vsi po vrsti doživeli neuspeh, toda bili so drugačni. Zadev so se lotili po svoje, dejansko so prinašali alternativne načine uporabe, uveljavljali svoje ideje, dodajali funkcionalnosti, ki jih vodilna nista poznala, poskušali rešiti določene (tedanje) težave. To je alternativa. Okrnjena različica že znanega pa ni kakšna resna alternativa, ampak bolj izhod v sili, ker ni na voljo nečesa drugega.

Že to, da nekdo poskuša predstaviti Android kot alternativo Androidu je približno tako absurdno, kot se tudi sliši. Kot bi alkoholiku za odvajanje ponujal cviček. »Saj ni tako močan.« Res je, Huawei je nasilno izgubil dostop do Trgovine Play in Googlovih storitev, ki so osnova za delovanje mnogih aplikacij, toda najmanj 99 odstotkov uporabnikov si Android predstavlja z Googlovo tržnico v središču. Tudi Amazonov Fire OS, prav tako le Android z lastno tržnico, je podobno trapasta ideja, vendar Amazon pač ne mara tekmeca in zadeva gre nekako skozi, ker so poceni tablice s tem sistemom v prvi vrsti naprave za uživanje v digitalnih vsebinah dotičnega ponudnika. Pa še zato, ker je nanje dokaj trivialno namestiti Googlove storitve in trgovino. Pri Huaweijevih telefonih je vseeno malo težje in v nobenem trenutku ne veš, kdaj bo zadeva prenehala delovati.

Pogosto kdo Huaweijev Android ponuja kot »idealno izbiro za tiste, ki nočejo Googla na svojem telefonu,« karkoli naj bi že to pomenilo. Peščica uporabnikov je res precej nastrojena proti ameriškemu oglaševalskemu gigantu, ki med drugim še razvija najbolj pogost operacijski sistem za mobilne naprave. Toda trditev, da so telefoni, kot je P40 Pro, pravi za vse neljubitelje Googla, je problematična in odvečna z več vidikov. Kot prvo se mi zdi že izhodišče napačno, nekako podobno kot pogosto na političnem prizorišču, ko tisti, ki niso na oblasti, protestniki ali kdor koli že, poskušajo zrušiti vlado. Pri vprašanju, kaj potem, pa se ustavi. Alternativo je treba ponujati in graditi na nečem, česar trenutna izbira nima, kar je drugačno, v določenih vidikih boljše, ne samo na odsotnosti nečesa. Če nov OS v primerjavi z obstoječim (najbolj uporabljanim) nečesa nima, je poudarjanje tega vidika kot nekakšne prednosti zame nerazumljivo in nesmiselno. Kdor ne želi »dajati Googlu podatkov« ali karkoli ga že moti, lahko že zdaj pretežno uporablja storitve in aplikacije drugih ponudnikov, od e-pošte in pisarne, do oblaka, zemljevidov in klepetalnih aplikacij, ter vsega vmes. Tudi zgodovino brskanja, gledanja (ker za Youtube pa res ni alternative) in lokacijskega beleženja se da izključiti v nastavitvah računa. Če gremo še korak naprej, na voljo je iPhone, kjer Googlove zadeve sicer enako dobro delujejo, ni pa treba namestiti niti ene, če uporabnik tega noče. In še, zakaj bi bil kateri koli od teh ponudnikov kaj boljši od drugih? »Dajati podatke« nekomu tretjemu namesto Googlu ni prav dosti drugače. In če izbiram, komu bolj zaupam, bi bil najbrž spletni gigant višje od marsikatere druge korporacije, sploh z vzhodnega konca krogle.

Trenutno se zdi Huaweijeva strategija čim bolj zmanjševati zaostanek glede števila in nabora aplikacij. Kaj dosti drugega, kar bi ga razlikovalo od ostalih, pa v njegovem Androidu in uporabniškem vmesniku EMUI ne opazim. Vsaj ne takega, česar ne bi počeli že prej, ko so še imeli dostop do operacijskega sistema z ameriško tržnico. Še najdlje pri nečem svojem, edinstvenem, je kitajsko podjetje prišlo s storitvijo Huawei Share in zmožnostjo prikaza telefonovega zaslona na zaslonu tablice ali prenosnika. Windows Phone je bil marsikomu všeč, ker je bila filozofija uporabe drugačna. Vmesnik s ploščicami (na začetku so bile celo »žive) je izstopal. Microsoft je poskušal z integracijo družabnih omrežij na enem mestu, imel zgledno e-poštno aplikacijo ter nasploh solidne rešitve za poslovne uporabnike, pa tudi za fotografijo. Zadeva je bila daleč od popolnosti, a imela je identiteto. Sailfish je ciljal na uporabnike, ki veliko dajo na varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, Firefox OS pa na predpostavko, da lahko teče na strojni opremi, ki ni dovolj zmogljiva za poganjanje Androida (a je zato cenejša). Res je, nič od tega ni naletelo na topel sprejem pri množicah, toda bili so poskusi vzpostavitve tretje (ali četrte) izbire, razbijanja duopola, in dejansko so imeli kupce, ki so izbrali telefone prav zaradi tega ali onega sistema. Upal bi staviti, da je veliko več teh, ki kupijo P40 Pro kljub temu, da na njem »ni Googla«, kot onih, ki ga izberejo prav zato.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Huaweijev Android ni alternativa. Je samo zasilna (začasna?) rešitev na isti osnovi, ker je prava nedostopna. Tudi ne prihaja iz načrtne odločitve v podjetju, ampak zaradi zunanjih dejavnikov. Zato je vse skupaj mogoče razumeti in celo biti sočuten, pa vendar je podjetje tudi imelo dovolj časa, da bi štartalo z bolje založeno in lepše urejeno tržnico (ta pa dejansko spominja na tisto iz Windows Phona, vendar to ni pohvala), brez aplikacij in iger z zavajajočimi naslovi, slabo narisanimi ikonami in v napačnih jezikih (ruskih in kitajskih aplikacij slovenski uporabniki ne potrebujemo, še manj na izpostavljenih mestih). Do določene mere je celo mogoče zagovarjati posamezne odločitve podjetja, označevati to za alternativno možnost pa je le malo preveč. Ko bo Huawei najmanj povsem predrugačil Android in mu dodal kakšne inovative elemente ali pa poskusil s svojim sistemom Harmony OS, bo to šele vzpostavljanje tretje izbire. Dotlej pa telefone prejkoslej poleg znamke prodaja strojna oprema (najbolj fotografske sposobnosti), programsko opremo pa se nekako preživi.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja