Ogroženo je delovanje več kot polovice javne polnilne infrastrukture v Sloveniji

Ni se še polegel šok po novici, da bo švicarsko podjetje Landis+Gyr v likvidacijo poslalo svoj slovenski del Landis+Gyr EV Solutions, nekdaj poznan pod imenom Etrel. Ta ni samo pomemben proizvajalec polnilnic za električne avtomobile, ki so postavljene na mnogih javnih točkah, temveč tudi ponudnik zalednega sistema Ocean za upravljanje z njimi, na katerem sloni dobršel del slovenske polnilne infrastrukture. Neodgovorjenih vprašanj je še veliko, ponudniki te infrastrukture pa vsaj javno poskušajo umirjati situacijo.

Etrel je l. 2021 prešel pod okrilje Landis+Gyr in takrat je soustanovitelj Miha Levstek (ob Borutu Mehletu) pojasnjeval, da bo novi lastnik omogočal hitrejšo širitev podjetja, višjo kakovost izdelkov in predvsem prinesel investicijo, kakršne »edini iz te panoge še niso bili deležni.« Po prevzemu so res povečevali prihodke in širili ekipo, vendar tudi poglabljali izgubo, zadnji dve leti je znašala šest in menda pet milijonov evrov. Naši sogovorniki, poznavalci panoge, pravijo, da je izhajala iz posla s polnilnicami, medtem ko naj bi del z sistemom za upravljanje prinašal dobiček. Vendar tudi pri izgubi ni povsem jasno, kaj vse je računovodsko šteto tja, in od kod v resnici izhaja.

Sama poteza švicarskega krovnega podjetja je najmanj nenavadna, pričakovali bi, da bi prej poskušalo najti novega lastnika oz. na drug način zagotoviti nadaljevanje poslovanja vsaj za nekaj časa. Po naših informacijah si zaposleni prizadevajo za tako rešitev, vendar naj ne bi naleteli na veliko posluha. Zadeva namreč še zdaleč ni nedolžna, ne zgolj zato, ker bo prenehalo obstajati podjetje s 180 zaposlenimi (v zadnjih treh ali štirih letih so po naših podatkih število povečali za trikrat s približno 60, kolikor jih je bilo ob prodaji švicarski družbi). Z vidika javne polnilne infrastrukture sta tu dve zelo kočljivi zadevi. Najprej vzdrževanje in popravila obstoječih polnilnic, potem pa tudi njihovo delovanje in obračunavanje storitev na njih.

Mnoge polnilnice z izmeničnim tokom (AC), postavljene po slovenskih mestih, turističnih krajih in drugod, so »Etrelove.« V kolikor na njih kaj odpove ali je treba popraviti in za to ni več podpore ter ustreznih nadomestnih delov, jih je mogoče le še odmontirati in namestiti nove. Kar je seveda veliko dražja možnost od popravljanja, lahko povsem nerentabilna. Še posebej, če lastnik in upravljalec (pogosto sta to dva različna pravna subjekta) ob postavitvi ne moreta računati na določeno število let obratovanja, ker se bo vmes nekdo odločil zapreti poslovanje.

Na platformi Ocean pa temeljita omrežji polnilnic AC dveh od treh »velikih« ponudnikov v Sloveniji – Petrola in Moona. Na njej je bila nekoč tudi infrastruktura Gremo na Elektriko (Elektra Ljubljana), vendar so jo pred časom večinoma migrirali na sistem podjetja Megatel (Mega M), le manjši del je ostal na Etrelovem. Kljub temu je od sistema Ocean odvisno od polovice do skoraj dveh tretjih slovenskih polnilnic. Poleg tega pa tudi večina hrvaških ter še pomemben del infrastrukture v nekaterih drugih državah, denimo na Poljskem, Islandiji ter tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Poznavalci ocenjujejo, da je v tem zalednem sistemu med 20 in 25 tisoč polnilnih mest.

Uradnega podatka, koliko časa bo sistem še deloval in bo podjetje zagotavljalo podporo, v Landis+Gyr niso dali, govorijo o takojšnjem zapiranju nekdanjega Etrela. Po naših neuradnih informacijah imajo ponudniki polnilne infrastrukture približno dva meseca časa, da migrirajo na drug zaledni sistem in ga povežejo z ustreznim obračunavanjem (»billingom«) ter vsem ostalim, kar poznavalci ocenjujejo za izjemno kratek rok. Prav tako morajo v tem času najti rešitev za »servisiranje« polnilnic. Iz Petrola so nam na naša vprašanja poslali dokaj splošen odgovor, v katerem poskušajo dajati vtis, kot ga je vse pod nadzorom:

»V Petrolu smo seznanjeni z odločitvijo podjetja Landis+Gyr o postopnem umiku s področja infrastrukture za električno polnjenje. V prehodnem obdobju bomo izvedli vse potrebne aktivnosti za vzpostavitev dolgoročne rešitve, ki bo zagotavljala stabilnost in razvoj polnilne infrastrukture tudi v prihodnje. Petrol ostaja zavezan trajnostni mobilnosti in nadaljnjemu razvoju mreže električnih polnilnic, pri čemer bomo pravočasno izvedli ustrezne prilagoditve in rešitve, ki bodo zagotavljale kakovostne in zanesljive storitve za naše uporabnike.«

Predvidevamo, da se uporabnikom vsaj nekaj naslednjih tednov ni treba bati kakšnih težav, v začetku pomladi pa brezhibno (ali sploh) delovanje polnilnic ni povsem samoumevno. Razen v primeru, da se najde kakšne rešitev za obstanek podjetja, ki mu grozi likvidacija.