Animiran film One Piece film: Red je predvsem povsem drugačen od vsega, česar ste vajeni. Če v prvih desetih minutah ne zbežite iz kinodvorane, potem je za vas še upanje!
One Piece, dobeseden prevod je »en kos«, kar popolnoma ne zajame bistva, je japonska anima in manga. Risanka in strip. Odlikuje ju poseben slog upodabljanja in animacije, ki se bo navajenim vizualno »naprednih« del zahodnih studiev zdel zastarel. Daleč od tega, da bi bil. Vzemite tako. Kar se ne sveti v popolnosti in pri čemer računalniška tehnologija ni bila izrabljena, da bi gledalec na rit padel zaradi vizualnih učinkov, ni nujno zrelo za odpad. Bom skušal povedati drugače. Nekateri boste razumeli. Bil je Alan Ford in bili so vsi ostali stripi. Če prenesem v sedanjost. So anime, in so zahodni animirani filmi. Med njimi je ločnica. Ker so zahodna dela vse bolj podobna, predvidljiva in v vseh pogledih želijo biti korektna, je med mladimi vse večje zanimanje za japonske vizualne vsebine. Prepričalo me je še nekaj. Dvorana ni bila napol prazna, med gledalci so bili nekateri celo odeti v oblačila najljubših likov in očitno je večina dobro poznala zgodbo. Z nežno izjemo moje malenkosti. Razumljivo sem se zato malce lovil, ko so se liki in prizori sledili s svetlobno hitrostjo.

Nemogoče je zajeti vse, kar je bilo ustvarjenega v več desetletjih ustvarjanja epizod One Piece in ker je nemogoče najti karkoli drugega vsaj približno podobnega. Osmešil bi se, če bi sploh skušal pametovati o več sto likih, povezavah med njimi in tako v nedogled. Naj bo dovolj sledeče. Vse skupaj je postavljeno v fantazijski svet, kjer vodje frakcij piratov iščejo zaklad One Piece. Kdor ga bo našel, bo postal kralj, medtem ko so na svetu še drugi prebivalci in organizacije s svojimi cilji. Še to. Liki imajo posebne moči, kot se za fantazijski svet spodobo.
Še dobro, da je zgodba filma bolj premočrtna. Še najlepše jo opisuje rek, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Uta je najboljša pevka tega sveta. Ker ima izredno moč, želi odpraviti zlo in trpljenje, tako da ume občudovalcev zapre v navidezni svet večnega koncerta. Vsi niso nad tem najbolj navdušeni, zato sledi skoraj dve uri akcije, podkrepljene z glasbenimi vložki. In to kakšnimi. Bom obrnil. Ne poznam japonske glasbene industrije, toda koncerta pevke, ki je odpela skladbe didžeja Yasutaka Nakata, bi se z veseljem udeležil. Glasba ni samo odlična, je tudi osvežujoča, tako kot pravzaprav cel film.

Omenil sem animacijski slog. Najlažje ga opišem kot dvodimenzionalen, brez občutka globine tudi brez očal, ki je značilna za sodobna dela zahodnih animacijskih studiev. Nekateri liki so groteskni ves čas, drugi, kadar uporabljajo moči. Ko zaslon prekrije bližnji posnetek na primer nepremičnega obraza, se mi je zazdelo, kot da gledam okvir v stripu. Nič posebnega, a po drugi strani popolno in skoraj ne morem verjeti, da bom to zapisal, privlačno. Presenetljivo je predvsem to, da animacija, kakršna koli že je, špila in krepi zgodbo kot celoto.
Za popolno uživanje je priporočljivo dobro poznavanje anime One Piece, a kot sem že dejal, v filmu je mogoče uživati, tudi če pojma nimate pravzaprav o ničemer. V tem primeru se preprosto prepustite zgodbi in ne razmišljate o globini povezav med liki in dogodki. Ker ne dvomim, da vas bo vizualno in glasbeno prepričal, ga kakopak drugače, toplo priporočam. Ni slabo, če bi vsak od nas občasno skočil iz območja udobje. Ko bi dejali legendarni Monty Pythoni. »In zdaj nekaj popolnoma drugačnega«
Kaj: One Piece Film: Red ali kot pravi Wikipedija, animirana glasbena fantazijska akcijska avantura.
Kje: Kinodvorane (dokler še), potem SAJ VEŠ, KJE!
Ocena 4,5: Film je tako drugačen v naboju, zgodbi in vizualizaciji, da preprosto padaš vanj in po skoraj dveh urah ugotoviš (čeprav morda nisi vsega sto odstotno razumel), da si se ime »fajn«.
Priporočila: Ni primerno za najmlajše in za vse, ki vas je uročil kulturni imperializem in zaradi tega niste pripravljeni pogledati prek plank.
Brez komentarjev