Ni bila ravno odprava zelenega zmaja, a izbrana pot po vzporednih ovinkastih cestah ter BMW M235 in Mini Cabrio so potešili tek po občudovanju narave in uživanju v vožnji. Izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovil!
Užitek je bilo voziti večjega bmwja, a še posebej manjšega minija z gokartsko naravo po zavitih cestah, saj je po dolgem času služilo tudi vreme. Primorska v pomladnih barvah je zagotovo posebna že sama po sebi in le predstavljate si lahko, kakšen užitek je bilo zložiti streho in nadaljevati soncu nasproti. Zložena streha, majhen avtomobil, obilica moči in skoraj neposredni občutek podlage. Kdor ni poskusil, ne ve, kako dobro je. Škoda, da je bilo drugo vozilo zgolj »običajen« kupe. Nikamor se nam ni mudilo. Nikakršnega divjanja ni bilo. Morda le kakšen hitreje izpeljan ovinek, ki požene kri po žilah (in gorivo po cevkah)!
Kupe na steroidih (BMW M235 xDrive Coupe)
Dvolitrski bencinski motor s 300 konjskimi močmi (221 kilovati, 400 Nm, poraba 7,6 litra na sto kilometrov) dobrih tono in šesto kilogramov težko ter štiri metri in pol dolgo vozilo pospeši do 100 kilometrov na uro v slabih petih sekundah. Ravno dovolj, da se sprosti nekaj adrenalina po globljem pritisku stopalke za plin. Če gre res 250 kilometrov na uro, nisem preveril. Ni bilo potrebe. Raje sem užival v dinamični in udobnih voznih lastnostih, h katerim v dobršnem delu prispeva tudi samodejni menjalnik ter kopica voznih pomočnikov. Več težko rečem. Premalo časa sem držal volan v roku. Razen morda, da ob zanimivi oziroma atraktivnemu videzu, M235 nudi obilico prostora v potniški kabini in prtljažnem prostoru. Dvomim, da se bo kdor koli počutil utesnjenega. Morebiti le najbolj visokorasni, čemur ni mogoče ubežati, ko so gabariti avtomobila in njegove lastnosti na meji med udobnim vozom in športno zverinico (pa ne iz Rezije). Sledi logično vprašanje. Koliko me bo avtomobil stal? Za nemško znamko ne pretiranih 68 tisočakov, glede na to, da mu v tej konfiguraciji nič pomembnega ne manjka.
Tukaj je na mestu moja izjava o omilitvi odgovornosti. Kajpada je cena za običajnega smrtnika verjetno izven njegovega dosega, a kaj, ko dobri in zanimivi avtomobili niso poceni. Kar bavarsko podjetje še kako dobro ve! Enako velja za drugi vozilo, ki se mi je še za odtenek bolj prikupilo.
Čisto uživaštvo (Mini JCW Convertible)
Stopiš na plin in avto ob gromkem hrupu skoči, da občutka, ki ga nudi nizko ležeče podvozje, ne omenjam. 231 konjev (170 kilovatov, 380 Nm, poraba 6,8 litra na sto kilometrov) slabe štiri metre dolgemu ter tono in pol težkemu vozilu (bil sem prepričana, da je lažje) zagotavlja dvolitrski bencisnki motor v kombinaciji s samodejnim menjalnikom. Sto kilometrov na uro Mini doseže v 6,4 sekundah. Ali res »leti« z 245 kilometri na uro nisem preizkusil in če bom imel kdaj možnost, zagotovo ne s spuščeno streho.
Če bi mi ponudili, da mi enega dajo ali vsaj posodijo za prek poletja, bi izbral Minija. Čeprav o prostornosti ali gospodarnosti (stane dobrih 50 tisočakov) nima smisla izgubljati besed. Samo štiri sedeže ima in dva zadaj imata res malo prostora. V prtljažnik pa česa več od srednje velike torbe ne boste stlačili. Toda idealen je za par, ki se konec tedna odpravi na krajši odmor od vsakodnevnih skrbi, pri čemer jima je vseeno, kdaj prispeta na cilj in raje uživata v vožnji po stranskih cestah. Morda je s spuščeno streho primeren še za potovanje zabave željnih mladeničev ali mladenk na morju. Začel sem z odpravo zelenega zmaja, zato je prav, da z njo zaključim.
Oba takratna avtomobila sodita med tiste, za katere težko izraziš občutke, saj od vsakega voznika izvabijo drugačne. Tehnični podatki nekaj povedo, a ko gre za vozne lastnosti in predvsem užitke, pa je najbolje, da vozili sami poskusite. Nobeden ni gospodaren, družinski ali pretirano prostoren. Druži ju to, da nudita veliko voznih užitkov. Zato je tudi tokratna predstavitev nekoliko drugačna od običajnih!
Brez komentarjev