Od trojice bi enega imel, ostala dva me ne prepričata
Matjaž Ropret 24. julija 2024 ob 13:16

Testiral sem tri aktualne modele zvočnikov Soundcore s priporočenimi cenami 60, 90 in 130 evrov. So torej skoraj enakomerno razporejeni po cenovni lestvici, toda glede na slišano in tudi vse ostalo, bi me potencialno zanimal srednji. Najcenejši me ne navdušuje, najdražji pa se mi zdi preveč nenavaden.

Zvočniki so Motion 100, Motion 300 in Boom 2.  Podjetje Anker ima sicer po znamko Soundcore še kopico drugih modelov, med njimi najnovejšega Boom 2 Plus, ki je dodatno začinjena izvedba s še močnejšimi basi in višjo glasnostjo. Ta menda res »seka,« medtem ko je Boom 2 še nekje v mejah normale in je v bistvu konkurent zvočnikom, kot je Sony ULT Field 1, vendar z drugačno obliko in dodatkom svetlobnih učinkov.

Mislil bi, da sta si prava prenosna zvočnika v tem izboru (Boom 2 je že nekoliko prevelik in skorajda pretežak, da bi ga pogosto prenašal s seboj) vsaj do določene mere podobna med seboj, vendar bi to težko trdil. Stotica je bolj nizka in široka, s tipkami, razporejenimi v krog, tristotica pa visoka in ozka ter ima tipke v ravni vrsti na zgornji ploskvi. Tudi mrežica čez membrano je nekoliko različna in enako velja za pašček, ki ga je pri večjem zvočniku mogoče odpeti, pri manjšem pa je fiksen. Še dve veliki prednosti ima 300. Gumijaste nožice niso zgolj na spodnji strani, temveč še na zadnji, in tako lahko zvočnik igra tudi v ležečem položaju (v aplikaciji je mogoče nastaviti, ali zvočnik položaj zaznava samodejno), predvsem pa lahko služi za telefonske pogovore, saj ima vgrajen mikrofon, ki stotici manjka. Ni idealen za ta namen, zvok na drugi strani ni vrhunski, vendar dovolj dober za priložnosti rabo. Oba sta iz take plastike, ki malce preveč sprejema maščobo s prstov, vendar se na zeleni to manj opazi kot na črni.

Boom 2 je veliko večji zvočnik z držalom, ki lahko stoji le v vodoravnem položaju. Spominja na torbo za prenašanje orodja, ob straneh pa sta membrani lahko osvetljeni z različnimi učinki, kar v določenih primerih pripomore k vzdušju. Način je mogoče spreminjati s tipko na zvočniku ali v aplikaciji, mogoče pa je ta svetlobni šov tudi povsem izključiti. Kot tudi ostala dva, premore še tipko Bass, ki ojača nizke tone in vsaj pri tem ustvari bolj poln zvok, a hkrati še poveča neravnovesje med nižjim ter srednjim in višjim delom frekvenčnega spektra, ki sta bolj zapostavljena in tako se dobro sliši predvsem rokovska in še kakšna glasba s poudarkom na bas kitari ter drugih nižje zvenečih inštrumentih. Violine in drugi, ki zahtevajo ustrezno predstavljene in čiste visoke tone, niso za ta zvočnik. Omenjena tipka pri Motion 300 prav tako malce pripomore k bolj zanimivemu zvenu, pri Motion 100 pa ne naredi nikakršne razlike.

Zvočniki sicer premorejo kodek LDAC in s tem dobro kakovost prenosa zvoka s telefona, vendar ta sam po sebi še ne zagotavlja kakovostnega predvajanja. Motion 100 ima preveč omejitev, medtem ko ostala dva malenkostno pridobita s tem kodekom. Motion 300 gode dokaj lepo, kot rečeno, premore nekaj basov, visoki toni so celo nekoliko bolj izraziti kot pri Boomu, in na koncu je vse skupaj prijetno poslušati. Tudi za podkaste je ta zvočnik primeren, ne glede na vklopljeno in izklopljeno ojačanje basov (pri Boomu je za govor to absolutno treba izključiti).

Vse zvočnike se da povezati v aplikacijo Soundcore, kjer je mogoče namestiti posodobitev vdelane programske opreme, če je na voljo, prilagoditi izenačevalnik ali vklopiti kodek LDAC za boljšo kakovost zvoka, nastaviti jakost osvetlitve tipk na zvočniku in čas, po katerem se samodejno izključi. Pri Boom 2 pa še izbirati svetlobne učinke. Prikazan je tudi nivo baterije, vendar zgolj grafično, približno, ne v odstotkih. O trajanju baterije težko kaj konkretnega povem, vsekakor pa vsi zlahka oddelajo celoten piknik in še kaj zraven. Polnijo se na USB-C, skrit za debelim gumijastim čepom, kar naj bi pripomoglo k vodoodpornosti. Boom 2 ima še običajen priključek USB, preko katerega lahko polni druge naprave. Vsi trije omogočajo povezovanje dveh v stereo par, česar sicer mogel preizkusiti, iz prejšnjih izkušenj pa domnevam, da je to treba vzpostaviti vsakič sproti. Žal noben od te trojice nima večtočkovne povezave, torej z dvema napravama hkrati, zato tudi omogočanja tega (pri nekaterih slušalkah se da to izklopiti ali vklopiti, lahko na račun kodeka LDAC) v aplikaciji ni.

Od teh treh bi model Motion 100 gladko izpustili. V tem cenovnem razredu (oz. še nižje) moj favorit ostaja Sony SRS-XB100, ki sicer ne podpira kodeka LDAC, a ga to ne ovira, da ne bi nudil bistveno lepšega zvoka, hkrati pa omogoča tudi prostoročne pogovore. Motion 300 je soliden zvočnik, tako glede kakovosti zvoka kot glede funkcionalnosti, njegova težava pa zna biti v tem, da so pogosto pri cenah malo pod sto evri znajdejo modeli (npr. JBL Flip 6 ali Sony ULT Field 1), ki so »priporočeno« štartali blizu 150 evrov, in so še bistveno boljši. Zato je treba tudi tega iskati v akcijah za kakih 60 do največ 70 evrov. Za tak znesek lahko predstavlja dober nakup. Namesto Boom 2 bi se prav tako raje odločil za katerega od bolj uravnoteženih konkurentov v kategoriji do 130 oz. 150 evrov, mogoče pa koga premamijo svetlobni učinki ali drugačna oblika in postavitev. Toda potem je morda bolje že takoj ciljati na še večjega in udarnejšega Boom 2 Plus.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja