Slovenija predvidoma septembra vendarle, glede na zakonodajo z nekaj leti zamude, uvaja sistem javnega obveščanja in alarmiranja prek mobilnih omrežij. Tega že poznajo v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu, zdaj pa bomo tudi mi ob naravnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih na mobilne telefone dobivali potisna sporočila, ki bodo opozarjala na pretečo nevarnost.
Sistem SI-ALARM bodo družno vzpostavili Uprava za zaščito in reševanje (URSZR), Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP), Telekomom Slovenije, pri katerem je tudi glavni tehnološki del sistema, in drugi mobilni operaterji. Deloval bo kot nekakšen dodatek sistemom alarmiranja, ki jih že poznamo, denimo z gasilskimi sirenami. »Tovrstni uveljavljeni sistemi dobro povedo, da se nekaj neobičajnega dogaja, ne morejo pa natančno povedati, kaj se dogaja,« je povzel generalni direktor URSZR Leon Behin. To je namen pošiljanja opozoril na telefone, saj se z njimi da na kratko pojasniti, kje je nevarnost, in predlagati oz. naročiti ljudem, kaj naj storijo. Poleg tega je s telefonskim obvestilom bolje poskrbljeno za gluhe ali slepe, saj prvi lahko preberejo (medtem ko sirene ne slišijo), drugim pa to stori sistem za t. i. dostopnost, ki ga vsebuje večina mobilnikov. Tudi turisti in drugi obiskovalci države prejmejo opozorilo, če so na območju njegovega razpošiljanja, ker bodo privzeto v najmanj dveh jezikih – slovenščini in angleščini –, ponekod pa še v tretjem (denimo na obmejnih področjih), bi tudi morala večina razumeti, za kaj gre.
Opozorila bodo razvrščena v štiri nivoje, tista iz prvega so nujna, ob grozečih naravnih katastrofah, nesrečah in podobnem, in jih zagotovo dobijo vsi, medtem ko jih je za ostale mogoče izključiti. »Zadeva je koristna, čeprav takrat povzroča določeno stopnjo stresa, ampak je zasnovana tako, da uporabnika res opozori, ga strezni,« je izpostavil državni sekretar na MDP Miroslav Kranjc. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak pa je dodal: »Želimo si, da bi te sisteme uporabljali čim manj, kar pa ne zmanjšuje njihovega pomena. Pomembno je, da bodo vsi, ki bodo dobili obvestila, znali primerno odreagirati.« Po besedah Behina izkušnje iz tujine kažejo, da ljudje začnejo ignorirati opozorila, če je teh preveč. Glede na dogodke v l. 2023, je bilo po hitri oceni šest takih, v katerih bi pošiljali sporočila.
Kot je pojasnil Kranjc, so imeli na izbiro dve tehnološki rešitvi. Prva bi bila pošiljanje kratkih sporočil, sms-ov, druga pa je tehnologija t. i. celičnega oddajanja (angl. cell broadcast), pri kateri bazna postaja oddaja opozorilo in vsi telefoni, ki so nanjo priklopljeni, ga sprejmejo. »Odločili smo se za izbiro tehnologije, ki ne zahteva zbiranja osebnih ali lokacijskih podatkov o uporabnikih,« je pojasnil Kranjc. Zadevo lahko primerjamo z radiodifuzijo, torej oddajanjem televizijskega ali radijskega signala. Vsak, ki je v dosegu signala z ustrezno napravo, ga lovi. Tako tudi tukaj. Vsak s telefonom, najsi bo pametnih ali »klasičnim«, bo na območju oddajanja opozorila tega tudi prejel, razen če je v nastavitvah mobilnika to izključil (česar, kot rečeno, ni mogoče storiti za opozorila prve stopnje). Mimogrede, na androidnih telefonih so te nastavitve običajno označene kot Brezžična nujna opozorila.
Zelo verjetno boste septembra dobili testno opozorilo, točen datum še ni določen, saj niti sistem še ne deluje, za zdaj je v testni fazi. Tudi če bi se poleti znova dogajalo kaj dramatičnega, kot denimo pred dvema letoma, najbrž tega alarmiranja še ne bi bilo. Vsekakor vam po prejemu testnega opozorila ni treba storiti ničesar, pa tudi, ko v prihodnje dobite kakšno pravo, nanj ne odgovarjanje (denimo s klicem na 112), temveč kvečjemu storite, kakršno bo navodilo (če bo).
Brez komentarjev