Obvezna prostovoljnost ali prostovoljna obveznost?
Matjaž Ropret 14. decembra 2020 ob 13:12

Že pomladi je vlada razburjala z idejo, da bi bila aplikacija za sledenje stikov obvezna za uporabo. Izkazalo se je sicer, da si je pod tem pojmom predstavljala nekaj drugega, kot smo nazadnje avgusta (za Android) oz. septembra (za iOS) res dobili. Aplikacija #OstaniZdrav, ki temelji na skupnem programskem vmesniku Appla in Googla, je povsem prostovoljna za uporabo, sicer je omenjena ponudnika niti ne bi potrdila za objavo v svojih tržnicah. Toda z vladnim odlokom, danes objavljenim v Uradnem listu, je postala obvezna za prehajanje občinskih meja v štirih »uspešnejših«, »manj rdečih« regijah. To določilo je problematično z mnogih vidikov, odločevalci pa v svojem prostodušnem, da ne rečem arogantnem nastopu tega kajpak ne vidijo.

Kot rečeno je uporaba aplikacije prostovoljna. In tudi anonimna, saj zadeva ne zbira nikakršnih osebnih podatkov in jih nikomur ne sporoča. Apple in Google že v svojih pravilih za objavo aplikacij v tržnicah App Store in Trgovina Play zahtevata, da so prostovoljne za uporabo. Tistih, ki bi bile obvezne, ne potrdita. Upravičeno lahko domnevamo, da bi vsak poskus uzakonjenja obvezne uporabe katere koli aplikacije nemudoma sprožil njen izbris iz obeh tržnic. Lahko bi država uporabnikom androidnih telefonov zapovedala, naj si jo namestijo iz njenega vira, toda to bi bilo prav tako problematično in bi pokrilo le določen odstotek prebivalstva. Na naprave s sistemom iOS se pač mimo Applovega App Storea ne da nameščati ničesar. Poleg tega omenjeni programski vmesnik (API) kot osnovo za aplikacijo – eno na državo – razvijalca dovolita le v primeru, če je storitev namenjena izključno preprečevanju širjenja okužb s covid-19. Uporaba za druge namene, tudi za organe pregona ali kaznovanje, je prepovedana. Kot so ugotovili kolegi iz revije Monitor, to izrecno piše v Googlovih pogojih uporabe programskega vmesnika. Tudi v informacijah v sami aplikaciji je zapisano: 2. Ali je uporaba aplikacije prostovoljna? Uporaba aplikacije je popolnoma prostovoljna.

Če niste pripravljeni za to prostovoljno naložiti aplikacije, pač ne boste šli,

je na današnji novinarski konferenci izjavil notranji minister Aleš Hojs. Obvezna prostovoljnost ali prostovoljna obveznost? Pomagajte mi pri odločanju. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je znova poudarila, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (npr. Splošna uredba o varstvu podatkov, s kratico GDPR, op. p.). »Tako je tudi mnenje Evropske komisije, Sveta Evrope, WHO, Evropskega Parlamenta, ob sprejemanju zakonodaje pa je to v svojem mnenju poudarila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora,” še dodaja Informacijska pooblaščenka.

Pogojevanje prehoda občinskih mej z uporabo aplikacije je tudi diskriminatorno. Mogoče bo kdo začuden, a poznam tako državljane, ki še uporabljajo »nepametni« telefon, kot tudi take, ki sploh nimajo mobilnika. So pa seveda tudi določeni, ki imajo prestar pametni telefon, da bi si lahko naložili in aktivirali aplikacijo. Denimo iPhone 6, še vedno povsem uporaben izdelek, je med nepodprtimi. In seveda tisti z »napačnimi operacijskimi sistemi,« kot so Huaweijev Android, Windows (Mobile) in drugi. Na vprašanje glede tega je minister na novinarski konferenci odgovoril: »Za zdaj se o tej kategoriji nismo posebej pogovarjali. Verjamem, da kdo nima pametnega telefona, vendar s tem sproščanjem omogočamo, da občinske meje prehajajo tisti, ki ga imajo. Za otroke je dovolj, da imajo to starši.« Sami si lahko ustvarite mnenje o spoštovanju ustavne in zakonske pravice o varstvu pred diskriminacijo (ne glede na katero koli osebno okoliščino).

Vprašanje je še, kakšno osnovo sploh imajo policisti ali kdorkoli drug, za preverjanje, kaj je na telefonih državljanov. Kot je za MMC RTV Slovenija potrdil  Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede, je za vpogled v telefon, kar predstavlja poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika, treba imeti sodno odredbo. Ne da se enačiti obvezne opreme avtomobila ali zimskih gum, ki smo jih kot primerjavo slišali na omenjeni konferenci. Oboje je kot obveznost zapisano v zakonu in policija ima dolžnost, da to preverja. Obvezne aplikacije v zakonu ni (in če bi bila, je ne bi bilo v tržnicah) in nihče nima dovoljenja, kaj šele dolžnosti, preverjati vsebine telefonov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Nazadnje pa še o učinkovitosti aplikacije. Ne zgolj v Sloveniji, tudi drugod ugotavljajo, da se ta tehnološka oblika zajezitve širjenja okužb ni izkazala za učinkovito. Pri nas ne samo, da nimamo nikakršnih podatkov ali vsaj ocen, k čemu je v resnici pripomogla aplikacija, temveč dobro vemo, da so z njenim delovanjem velike težave. Glavna je v tem, da tisti sodržavljani, pri katerih potrdijo okužbo z novim koronavirusom, in uporabljajo aplikacijo, ne dobijo dovolj hitro kode TAN. S to kodo posameznik vnese podatek o okužbi v aplikacijo, da lahko potem drugi uporabniki dobijo obvestilo o tveganem stiku. Če ta sistem ne deluje, izpuhti še tisto malo potencialne koristi aplikacije, kolikor je slednja sploh ponuja. Pa vendar tudi pol leta kasneje še naprej poslušamo, kako je to ključni element preprečevanja širjenja okužb.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja