Objektivi Sigma za bajonet Sony FE: Trije mali pujski v spremstvu ata pujsa
Alan Orlič 22. marca 2021 ob 12:37

Ko smo pred leti razmišljali, kateri brezzrcalni fotografski sistem se bo najbolj prijel, skoraj nihče ni stavil na Sony. Pa se je izkazalo, da so zgodnji začetek, vztrajanje na začrtani poti in precejšnja vlaganja v razvoj tehnologije postopno začeli prinašati prednost pred konkurenco.

Iz nehvaležnega zadnjega mesta se je japonsko podjetje z nakupom fotografskega dela Konice Minolte počasi, a vztrajno prebijalo naprej in dolga leta bolj kot ne opazovalo prodajne številke drugih. Nato je prišel čas brezzrcalnih fotoaparatov in če smo čisto iskreni, Sonyu niti ni ostalo drugega, kot staviti na tega konja. Številke danes temu pritrjujejo, saj je na nekaterih področjih prehitel vse, drugje je številka dve. Vse to na račun kockanja z brezzrcalnim sistemom (brez domnevnih prednosti povsem na novo izračunanih bajonetov) ter morda še pomembnejšim adutom, vsem je ponudil možnost, da za njegov sistem izdelajo objektive.

Na papirju je njihov brezzrcalni sistem med najslabšimi, najdaljša razdalja od roba bajoneta do tipala ter najmanjši premer odprtine  mu ravno ne delata usluge, a ker je že praktično 11 let z nami, so ga pograbili praktično vsi neodvisni proizvajalci objektivov in začeli izdelovati objektive, prirejene za ta bajonet. Sigma je bila celo med prvimi, še pri tipalih APS-C, nato so nekaj let počakali in se ponovno vrgli v polnoformatne objektive, po novem pa so se odločili še izkoristiti prednosti brezzrcalnega formata. Nastali so trije objektivi serije DG DN Contemporary, 24mm f3,5, 35mm f2,0 ter 65mm f2,0. Lahko jim rečemo tudi Sigmina cenovno dostopna sveta trojica, čeprav se zna marsikdo zmrdovati nad goriščnico 65 mm namesto »običajnih« 85 mm.

V zadnjih letih so proizvajalci objektivov na eni strani sicer začeli izkoriščati krajše razdalje od roba bajoneta do tipala, kot jih ponujata Canonov sistem EOS R in Nikononov Z, a praviloma so objektivi postali krepko večji, kot smo jih bili vajeni v analognih časih. Predvsem na robovih imajo tipala težave s svetlobo, saj če ta pada pod kotom, je izkoristek bistveno slabši, kar se pozna pri močnejšemu temnenju robov. Zaradi tega so objektivi postali večji in kompleksnejši tudi v svetu brezzrcalnih fotoapatarov, tako da so slednji kljub manjšemu ohišju praviloma izgubili svoj pomen. Sigma se je s tremi novinci odločila vrniti smisel brezzrcalnim fotoaparatom z manjšimi objektivi. Merijo med 51 in 77 mm v dolžino ter imajo premer med 55 in 62 mm. Svetlobno je najšibkejši 24 mm z zaslonko f3,5, na ta račun je tudi najmanjši, medtem ko imata 35 mm in 65 mm svetlobno moč f2,0. Trenutno so na voljo za Sony FE in še bajonet Panasonic/Leica L, a verjetno bodo v prihodnosti tudi za Canon RF in Nikon Z. Čeprav so namenjeni fotoaparatom polnega formata, jih lahko uporabljamo tudi na fotoaparatih APS-C, za slednje sta zanimiva predvsem 35 mm in 65 mm, seveda je tam goriščnica za polovico večja. Poleg tega, da so dokaj majhni, imajo vsi trije objektivi še eno posebnost, možnost nastavitve zaslonke na objektivu. Na prvi pogled nič posebnega, a vseeno pri marsikateremu proizvajalcu pri bolj poceni objektivih praktično pozabljena možnost.

Širokokotni (24 mm) med trojico je zaradi slabše svetlobne moči na prvi pogled najbolj podhranjen, a je kljub temu zanimiv. Je med manjšimi objektivi s samodejnim ostrenjem za bajoneta FE oziroma L, ima zelo kratko najkrajšo razdaljo s slabimi 11 cm od tipala oziroma makro razmerjem 1:2. Zaslonka ima 7 lističev in če jo zapremo, naredi iz točkovnih svetlobnih virov lepe zvezdice. Je kot nalašč za ulično in pokrajinsko fotografijo. Ostrina je dobra že pri odprti zaslonki in se še izboljša pri f8.

»Teleobjektiv« (65 mm) je od novincev najbolj nestandarden. Goriščnica je nekje vmes med 50 mm 85 mm, oba sta že zelo stara znanca, čeprav se je tudi 65 mm v preteklosti že pojavljalo. Zaslonka z vrednostjo f2,0 ni med najsvetlejšimi, a vseeno skupaj z goriščno razdaljo omogoča spodobno globinsko neostrino.  Ostrenje je hitro, neostrina pa mehka, kot se od rahlega teleobjektiva spodobi. Kljub temu, da je goriščnica po milimetrih bližje 50 mm kot »portretnim« 85 mm, se je objektiv za portrete odlično obnesel. Popačenj obraza je malo, neostrina zadovoljiva in predvsem mehka.

35 mm je goriščnica, ki bi jo praktično moral imeti vsak fotograf. Nekateri sicer raje prisegajo na 28 mm, a s 35 mm je lažje narediti portret, obenem je še vedno dovolj širok tako za ulično oziroma reportažno kot pokrajinsko fotografijo. Da se najti primere s še boljšo zaslonko od f2,0, a je objektiv na ta račun majhen in naredi fotoapaparat manj opazen.

Pri preizkusu so se vsi trije objektivi zelo dobro obnesli. Ostrina je dobra že pri odprti zaslonki, optičnih napak je malo oziroma skoraj niso opazne, prav tako nismo opazili kromatske aberacije. Lahko rečemo, da je Sigma naredila to, kar dobro znajo, odlične objektive za vsakdanjo rabo. Ker spadajo v serijo Contemporary, je edini resnejši minus to, da niso vremensko zaščiteni, a za amaterske fotografe to praviloma niti ni tako zelo pomembno. So sicer tudi brez umirjevalnika slike (»stabilizatorja«), a jih rešuje dejstvo, da ime precej Sonyjevih in Panosonicovih aparatov umirjanje že vgrajeno v ohišje. Uporabnikom starejših modelov in tistih iz serije a6xxx brez umirjevalnika, pa vsaj za video ti objektivi verjetno ne bodo prišli prav, razen če večinoma snemajo na stativu.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za konec smo pustili težkokategornika, Sigmo 35mm f1,2. Če nič drugega, z njim ne boste neopazni, saj ima objektiv premer prednje leče 82 mm, kar je približno podobno, kot da bi na Golfa dali gume širine 245 mm. Temu primerna je tudi masa objektiva, malo čez kilogram, saj se notri nahaja kar 17 leč v 12 skupinah. Za primerjavo, 35 mm f2,0 jih ima le 10 v 9 skupinah in le eno lečo SLD (super low dispersion), medtem ko jih ima veliki ata kar tri. Glavno vprašanje je, kaj dobite za ta denar. Na eni strani enega od najsvetlejših objektivov 35 mm, ki so na voljo, in seveda temu primerno ostrino od roba do roba. Od f2,0 je svetlejši za zaslonko in pol oziroma če to povemo s časi, namesto 1/8 s lahko fotografirate z udobnimi 1/30 s. Ostrina je boljša, prav tako ima močneje izraženo globinsko neostrino, ki je na račun kompleknosti objektiva tudi drugačna, kot jo ima manjši in cenejši objektiv. Kljub teži in številu leč je ostrenje hitro, primerljivo z ostalimi, krepko manjšimi objektivi.

Za primerjavo smo poleg dveh 35 mm Sigem dodali še Sonyev 35 mm f1,8, ki se je po pričakovanjih obnesel nekje med obema. Na račun drugačne sestave leč ima neostrino bližje objektivu f1,2, čeprav seveda manj izraženo, v primerjavi z obema Sigmama ostri malce bližje in nima obroča za ročno nastavitev zaslonke. Med preizkusom smo opazili, da Sonyjev objektiv v primerjavi z obema Sigmama pri enako zaprti zaslonki naredi drugačen točkasti vir, predvsem je večji. A če povzamemo, noben od te trojke ni slab, če nujno potrebujete svetlobno moč, potem je odgovor že znan v naprej, v nasprotnem primeru sta si tako Sigma 35 mm f2,0 kot Sony 35 mm f1,8 zelo podobna, na koncu odločata cena oziroma pripadnost znamki.

Kar nas pri tem preizkusu najbolj veseli, je dejstvo, da se je Sigma odločila stopiti v tisto področje, ki je med amaterskimi fotografi na nek način zapostavljeno. Večina raje poseže po objektivih s spremenljivo goriščnico, čeprav imajo fiksni kar nekaj prednosti. Praviloma so svetlejši in optično boljši, ko se enkrat navadimo na goriščnice, si brez težav kader sestavimo že v glavi, s pogledom skozi iskalo ga le potrdimo.

Posodil: Infocona, d. o .o.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja