OBISK TREH DOBRIH MOŽ: Športna ali pametna ura, lepo darilo!
Marjan Kodelja 7. decembra 2018 ob 06:32

Izdelovalci pametnih ur vsi brez izjeme trdijo, da je njihov izdelek luksuzen, brezčasen, pa še tehnološko najbolj izpopolnjen. Resničnost je drugačna. Pred dvajsetimi in več leti so bile krajši čas priljubljene digitalne ure, po možnosti z računalom (kalkulatorjem). Poleg tehnološke izpopolnjenosti – niso imele kazalcev, točen čas so kazale številke – so predstavili tudi novo obliko. Kvadrat! Je šla okrogla zapestna ura na smetišče zgodovine? Še zdaleč ne, kar poglejmo v izložbo urarn. Največ ur ima kazalce in okroglo obliko, pa čeprav so digitalne. Redkejše so ure brez kazalcev. Največkrat modeli za športne navdušence, ki poleg časa prikazujejo še vse mogoče podatke. Kot pametne ure, le da jih ni treba polniti vsak dan, delujejo samostojno (sprega s telefonom ni pogoj) in so bolj zaščitene pred vodo in udarci. Zanimivo je, da so tudi te okrogle.

Digitalni nadzor nad telesom je več kot modni trend zdravstveno ozaveščenih ljudi. Merjenje »ega« je znanilec družbe, v kateri je vse merljivo. Bomo kakovost preživetega dneva ugotavljali na podlagi številk in grafikonov?

Vsak malce boljši pametni telefon zna meriti število prehojenih korakov, zatorej za vedenje tega ne potrebujemo dodatne naprave. Takisto se beleženj vzorca spanja ni pokazalo kot nujna »dobrina«. Športne (in pametne) nosljive naprave pa ohranjajo dve le njim skupni možnosti. Beleženje srčnega utripa in števec porabljenih kalorij.

Kaj motivira ljudi, da želijo vsak vidik življenja pretvoriti v številke? Dvigovanje zadovoljstva, ko vidimo, koliko smo vsak dan prehodili ali pretekli, ali preprosta možnost preverjanja, ali smo uspešno dosegli zastavljene cilje. Oboje.

Namesto traku s tipalom okoli prstnega koša, ki je neudoben, če bi ga nosili cel dan, se je uveljavilo optično merjenje srečnega utripa. Princip je že dolgo znan, elektronika pa je napredovala in omogočila (skoraj) dovolj natančne rezultate. Preverjanja raziskovalcev so namreč pokazala, da je napaka pri večini uveljavljanih blagovnih znamk pod petimi odstotki. Sicer še vedno izven dovoljenega za medicinske naprave,a dovolj za neprestano spremljanje srčnega utripa skozi cel dan.

Meja med pametnimi urami, športnimi zapestnicami in športnimi urami je vse bolj zamegljena.

Manj spodbudna pa je natančnost merjenja porabljenih kalorij. Poraba je odvisna od človeka, od njegovega metabolizma, teže, višine, spola, starosti. V nekem preizkusu so hkrati z nosljivimi napravami merili porabo kalorij na podlagi vsebnosti kisika in ogljikovega dioksida v izdihanem zraku, ter ugotovili napačne meritve med 20, pa vse do 93 odstotkov. To pa je občutno preveč, saj je še dopustna napaka lahko največ 10 odstotkov. Vse več ljudi namreč “šteje” kalorije, ker želijo shujšati. In če naprava pokaže, da smo pokuril 500 kalorij, v resnici pa le 300, verjetno obilna večerja ne bi bila na mestu. Vendar to še ne pomeni, da so zaradi tega nosljive naprave neuporabne. Dobro pa je vedeti, da meritev ni popolnoma točno in je kot tako lahko jemljemo kot grobo oceno.

Ako želiš resno napravo za beleženje, potem izberi eno od ur Suunto, Garmin  ali Polar. Zanimive so tudi kitajsko-ameriške ure Amazfit.

Nimajo vse nosljive merilnika srčnega utripa oziroma je ta pri nekaterih napravah v obliki dodatnega okoliprsnega traku. Vsekakor pa je ta podatek uporaben, saj je temelj za oceno težavnosti aktivnosti, tudi če nas ne zanimajo porabljene kalorije. Je pa še nekaj elementov, ki naj bi jih imela dobra športna ura ali zapestnica, čeravno je meja med njima vse bolj zabrisana in so pomembni, ko se odločamo o nakupu. Naprava naj ne bo pretežka in preglomazna, saj to vpliva na udobje nošenja, iz istega razloga pa naj bo tudi pašček čim mehkejši. Naslednja stvar je baterija, koliko naprava zdrži kot”ura” in koliko ko smo zagnali beleženje aktivnosti. In še nekaj. Naj ima lasten sprejemnik GPS, saj bo tako izmerjena razdalja teka ali hoje neprimerno natančnejša od meritev na podlagi števca korakov. Pa še telefon lahko kdaj pustiš doma!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja