OBISK TREH DOBRIH MOŽ: Če še iščeš idealno darilo, pomisli na »ZVOK«
Marjan Kodelja 17. decembra 2018 ob 06:23

Angleško govoreči svet loči med zvočnim gonilnikom in zvočnikom, mi pa besedo uporabljamo v obeh pomenih. Bralec pa naj iz konteksta izlušči, za kaj gre. Ampak gonilniki so v zvočnikih kot tudi slušalkah, oboje pa je lahko hvaležno darilo. Upoštevajoč, kako se nabite z različnimi modeli šibijo »police« trgovin.

Izdelovalci so že davno dojeli, da je treba izdelek postavi v kontekst, po možnosti v takega, kjer se gnete malo tekmecev. Tečemo lahko s slušalkami, ki jih dobimo poleg telefona, vendar bo vsak rekreativec, ki kaj da nase, prej ali slej nabavil slušalke s pridevnikom »aktivno« Ali katero podobno besedo, ki neposredno ali posredno napeljujejo na področje, na katerem so »boljše«. Pa če so tudi v resnici ali ne. Podobno avdiofil ali oseba, ki se ima za »zvočnega« poznavalca, prisega na slušalke s »pro« v imenu. Pa če je uporabljen, ker je izdelek res boljši ali pa ker se je tako odločil »marketinški« oddelek. Kajpada popolnoma enako velja tudi za zvočnike. Pomeni, da težko iz tehničnih podatkov »ocenimo«, kateri izdelek je primernejši od drugega. Pomaga pa, če ga lahko pred nakupom preizkusimo ali pa za nasvet prosimo »prijatelja«, ki mu zaupamo in vemo, da se na zvok spozna.

Prenosni zvočnik je primerno darilo, saj razveseli (skoraj) vsakega, ki ga nima in izbiram lahko med izdelki različne kakovosti, cene, oblike, zmogljivosti, … Vsakdo prej ali slej dojame, da niso »lovilec« prahu, ampak vsak dan uporaben kos tehnične opreme, saj imamo glasbo v takšni ali drugačni obliki najlažje dostopno na pametnem telefonu. Nobeden, tudi tablice ne, namreč nima dovolj zmogljivih zvočnikov, da bi lahko v glasbi uživalo več oseb. Odločati se začnemo po načelu, »večje je boljše«, ki v tem primeru velja zaradi vsaj dveh razlogov. V večjem »ohišju« je prostor za optimalno velike gonilnike, na kar so posebej občutljivi nizkotonci, pa tudi veliko baterijo, kar hkrati pomeni večja jakost zvoka, pa tudi daljši čas predvajanja. Sam bi majhen zvočnik poklonil otroku, da ne bi preveč »nabijal muzike« in motil družinskega miru, sebi pa bi namenil konkretno velikega, pa tudi težkega. Večja baterija in gonilniki namreč tudi konkretno povečajo maso in če slučajno v roke dobite velik zvočnik, ki je peresno lahek, potem je gotovo nekaj narobe. Kakovost je povezana tudi s ceno. Za nekaj deset evrov si res dobrega prenosnega zvočnika ne morete obetati, za ceno okoli stotaka pa zagotovo. Od tehničnih podatkov je morda pomembna še odpornost na vodo, drugi, kot so število in vrsta priključkov, Wi-FI, sposobnost povezave z drugimi sebi podobnimi (za stereo zvok ali kakšen drug učinek) in morda še kaj, pa le, če kaj od tega res potrebujete.

Hvaležno darilo so lahko tudi pametni zvočniki, če obdarovanec ni kategorično proti pogovarjanju s »stvarjo« v angleščini oziroma se mu to ne zdi neumno. Kot se zdi moji boljši polovici, saj se noči sprijazniti, da sem domov prinesel kar dva googlova »minija«. Dejstvo je tudi, da tovrstne naprave stalno poslušajo, saj drugače ne morejo odgovarjati na vprašanja ter izpolnjevati ukazov in da ne vemo, ali in v kolikšnem obsegu zbirajo tudi te podatke. Iz izkušnje vem, da bi se težko odpovedal udobju ugašanja luči ali pa upravljanja televizorja z glasom med ležanjem na kavču, ko je daljinec izven dosega roke, ampak ne bi razmišljal dvakrat, če bi »zvočnik« začel recitirati reklame ali še kaj hujšega. Izbrati pravega pa ni tako težko, kot bi morda mislili. Če imata ali ima obdarovanec vse Applovo, potem je edini primeren njegov pametni zvočnik ter pomočnica Siri. Vsem drugim predlagam Googlovega pomočnika in zvočnike, Amazonovo Alexo pa v primerih, ko je pomembna podpora točno določene glasbene ali katere druge storitve, ko jo Googlovi tekmeci še ne podpirajo. Ima pa ta od vsega največji potencial, saj ima Google na svojih strežnikih nakopičenih največ podatkov za učenje umetne inteligence. Pomočnica zato bolj izčrpno odgovarja, pozna več odgovorov ter se hitreje in bolje prilagaja razumevanju recimo temu drugače (slabše) angleške izgovorjave. Če bo nekoč katera od pomočnic spregovorila v slovenščini, bo to Googlova.

Zvočni gonilniki so najpomembnejši del slušalk, ki pa jih je na trgu milo rečeno ogromno. So pa jih izdelovalci lepo popredalčkali. Slušalke za aktivne, ki ušesne čepke na nek način trdneje ohranjajo v ušesu, potem cenejše slušalke za splošno uporabo med poslušanjem glasbe s pametnega telefona, ko smo zunaj, pa slušalke, ki v celoti prekrijejo uho in imajo ali pa nimajo sistema aktivnega dušenja hrupa. In na koncu še zadnji tehnološki krik. Brezžični ušesni vložki, ki imajo moč premešati karte in izničiti nekatere obstoječe kategorije. Že zaradi obsega ponudbe izbira ni preprosta. Ampak začnemo tako, da se odločamo med žičnimi, ki bodo delale vedno, a se bo prej ali slej strgal kabel, ali brezžične, pri katerih moramo skrbeti za redno polnjenje baterije. Nekatere dražje brezžične slušalke imajo tudi žični priključek, da so uporabne tudi pri prazni bateriji, dražjim žičnim pa vedno lahko preprosto zamenjamo kabel, saj ima ta na obeh krajih priključek (žica ni neodstranljivo pritrjena na elektronske dele slušalk). Sledi odločanje med slušalkami z ušesnimi vložki ali blazinicami. Slednje bolje pasivno blažijo hrup, aktivno dušenje imata lahko oba tipa, vendar niso najbolj udobne za nošenje izven doma. Drugače pa je, ko hočemo doma v miru uživati v kakovostni glasbi. Takrat najbolj »pašejo« velike slušalke, ki nas v celoti zvočno umaknejo iz sveta. In nato smo spet pri očeh. Kako so slušalke oblikovane, v kašnih barvicah so, pa tudi, kako pomembno zveni ime izdelovalca. Ene znamke so bolj priljubljene pri mlajših, druge pa pri nekoliko starejših.

Lahko pa tudi vse to zanemarimo in se odločamo na osnovi le dveh dejavnikov. »Denarnice« in »očmi«. Med vsemi izdelki, ki so na razpolago, izberemo tistega, ki si ga lahko privoščimo (ali pa ocenimo, da je znesek dovolj za osebo, kateri ga namenimo) in nam je najbolj »padel v oči«. Impulzivne nakupe z upoštevanjem prvega vtisa kajpada odsvetujem, ker se največkrat »nasankate«, ampak včasih pa tudi »uspejo«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja