Nvidia prevzema Arm in s tem nadzor nad mobilno industrijo
Matjaž Ropret 14. septembra 2020 ob 06:22

Vse pametne telefone in tudi veliko večino tablic poganjajo procesorji Arm. Njihovi proizvajalci so sicer Apple, Huawei, Mediatek, Qualcomm, Samsung in drugi, toda vsi osnovi kupijo pri omenjenem britanskem podjetju v japonski lasti, nihče nima popolnoma lastnega razvoja. Nekoč se je z alternativnimi procesorji trudil Intel, a ni bil konkurenčen in je obupal. Podjetje Arm Holdings dobiva novega lastnika, saj je ameriško podjetje Nvidia včeraj uradno potrdilo, da je doseglo dogovor z japonskim holdingom Softbank za prevzem, vreden 40 milijard dolarjev (malo manj kot 35 milijard evrov). Arm naj bi obdržal sedež v Veliki Britaniji in še naprej neodvisno ponujal licence, vseeno pa se marsikomu porajajo dvomi glede namenov novega lastnika.

Leta 1991 ustanovljeni Arm s sedežem v angleškem mestecu Cambridge, je ubral nekoliko drugačno filozofijo kot večina ostalih proizvajalcev procesorjev. Ti jih namreč tako razvijajo kot prodajajo pod svoji imenom (tudi, če je v resnici proizvaja nekdo drug, denimo za to specializirano tajvansko podjetje TSMC), Arm pa zgolj razvije »arhitekturo« čipa in potem ta načrt licencira tistim, ki so zainteresirani za dejansko izdelavo procesorjev. Lahko skupaj z grafičnim jedrom Mali ali pa zgolj kot glavni procesor. Dejanski ponudniki »silicija« nato licencirano osnovo še nekoliko prilagodijo, dodajo dele za umetno inteligenco, brezžično povezljivost in vse ostalo, da nastane končni sistem na čipu, ki skrbi za delovanje pametnih telefonov, tablic, pa tudi osebnih računalnikov (denimo Raspberry Pi in nekaterih prenosnikov). Najbolj znani tovrstni sistemi na čipu so Qualcommov Snapdragon, Applova linija A, Huaweijev Kirin, Samsungovih Exynos in Mediatekova družina Helio. Tudi »Applov silicij« (Apple silicon), ki bo v računalnikih Mac zamenjal Intelove procesorje Core, bo na enaki Armovi osnovi, vendar verjetno nekoliko bolj zmogljiv od procesorjev za mobilne naprave.

Prednost procesorjev Arm v primerjavi z arhitekturo x86, ki jo za osebne računalnike razvijata Intel in njegov glavni ter edini tekmec AMD, je v energijski učinkovitosti. Ti procesorji namreč porabijo bistveno manj energije, hkrati pa imajo zasnovo z »velikimi« in »majhnimi« ali drugače povedano, zmogljivimi in šibkejšimi jedri. Zmogljiva delujejo takrat, ko telefon ali tablica poganja nekaj zahtevnega (grafično intenzivno igro ali program, ki potrebuje veliko računske moči), večino časa pa so aktivna šibkejša jedra, ki zadostujejo za običajno brskanje po spletu, prebiranje e-pošte, pregledovanje družabnih omrežij in podobno. Na ta način naprava ne porablja preveč baterije. Po drugi strani pa je s procesorji Arm težje priti do resnih zmogljivosti, kakršne zaradi širokega nabora ukazov procesorja (angl. complex instruction set computer, CISC) ponujajo Intelovi in AMD-jevi.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Arm je v lastništvo japonskega holdinga Softbank prešel l. 2016. Zdaj ga to podjetje, ki je med drugim delni lastnik ameriškega telekomunikacijskega operaterja T-Mobile (od združitve s Sprintom, ki je bil v lasti Softbanka) ter razvpitega ponudnika prevozov Uber, že prodaja. Verjetno zaradi določenih notranjih zdrah v Armu (na Kitajskem) in zaradi nekaterih nasedlih investicij v zadnjih letih (WeWork). Kupec je Nvidia, ki je bila po poročanju tujih medije tudi edini resen interesent. To podjetje, ki ga je leta 1993 ustanovil Jensen (Jen-Hsun) Huang, še zdaj tudi njegov glavni direktor, je najbolj znano po procesorjih za grafične kartice Geforce. Že nekaj časa pa izdeluje tudi sisteme na čipu Tegra, seveda po Armovi licenci. Tak procesor denimo najdemo v igralni konzoli Nintendo Switch ter v Nvidijinem večpredstavnostnem predvajalniku Shield TV, podjetje pa je aktivno tudi pri ponujanju čipov za avtomobilsko industrijo in nasploh internet stvari.

Prav zato, ker je Nvidia ena od uporabnikov Armove arhitekture in ker bi po nakupu lahko to dejavnost še okrepila, se v panogi porajajo dvomi, ali bi regulatorji sploh smeli dovoliti ta prevzem. V situaciji, ko nekdo ponuja licence in hkrati svoje končne izdelke na isti osnovi, se kaj lahko pojavi zloraba interesov.

Po poročanju Bloomberga je Huang izjavil, da bo Nvidia za prevzem namenila velik kupček denarja in nikakor nima namena ogroziti poslovanja tega podjetja. Vanj pa želi vnesti svojo tehnologijo. Morda bo Nvidia morala ponuditi določene zaveze. A verjetno bo regulatorno presojanje trajalo kar nekaj časa.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.