Nubia Z60 Ultra: Telefon za zaprisežene fotografske puriste

Pametni telefon Nubia Z60 Ultra je posebnež. Mogoče ga proizvajalec ne oglašuje kot takega, vendar zato berete naše teste, da to izveste. Izstopa že s svojo velikostjo (debelino) in maso, še bolj pa z dvema od treh kamer. Kar bodo, zelo verjetno, znali ceniti le redki. Ostalim bo pomembno predvsem to, koliko ponuja za zahtevano ceno. In kratek odgovor je – zelo veliko.

Znamka Nubia v Sloveniji ni zelo poznana, saj teh telefonov ne najdemo pri operaterjih in tudi ne v prosti prodaji. V tujini se je uveljavila predvsem z igričarskimi modeli Red magic, medtem ko s serijo Z, namenjeno širši ciljni skupini, le počasi prepričuje kupce. Trdim lahko, da je šele Z60 Ultra prvi telefon iz te serije, ki mu ob ogledu tehničnih lastnosti ni mogoče najti kakšne večje zamere. Prejšnji so namreč imeli kar konkretne »luknje« denimo pri kamerah in še kje, kar je lahko marsikoga že v osnovi odvrnilo od nakupa. Tudi telefoni matičnega podjetja ZTE, od katerih se občasno kakšen (tudi preoblečen v operaterske barve) pojavi v Sloveniji, so bili običajno polni kompromisov in po vrhu vsega še odeti v pretirano in nadležno Androidno preobleko.

Dobra novica je, da so mnoge prejšnje slabe navade v Nubii oz. ZTE-ju pri tem telefonu opustili. Nabor kamer je končno lepo zaokrožen s tremi več kot solidnimi, medtem ko je sistem MyOS, temelječ na Androidu 14, skoraj tak, kot bi si ga sposodili s telefonov Pixel. Pretežno čist, brez navlake, z Googlovimi aplikacijami v osrednji vlogi. Ob tem je cena še vedno ostala prijazna, vsaj za dve pomnilniški različici. Osnovna, z 8 GB delovnega pomnilnika in 256 GB podatkovnega, ki pa v uradni spletni trgovini proizvajalca ta čas ni na voljo, je postavljena na 679 evrov. Naslednja, kakršno sem tudi testiral in ki jo priporočam (da se ne bo čez čas osem gigabajtov izkazalo kot omejitev), ima kombinacijo 12 + 256 GB in ta stane 749 evrov,  vendar je skoraj konstantno na voljo koda (ta čas »velikonočna«) za 30 evrov popusta. To pomeni, da telefon dobite za 719 evrov, kar je natanko toliko, kolikor sem tudi sam plačal zanj. Potem je naprodaj še različica 16 + 512 GB z 899 oz. 869 evrov (velja ista koda za popust), kar pa je precejšnje doplačilo za pomnilnik in se morda splača zgolj tistim, ki res rabijo več kot 256 GB (sam jih absolutno ne, četudi snemam dosti videa v razločljivosti 4K). Zgolj najdražja izvedba je ta čas dobavljiva tudi v srebrni barvi, »srednjo« se dobi izključno v črni, s čimer pa ni nič narobe, ker pričakujem, da se bo večina odločila zanjo.

»Škatlast« in zelo dobro izdelan

Z60 Ultra je sicer narejen iz klasične kombinacije aluminijastega ogrodja in steklenih sprednje ter zadnje stranice, pri čemer obdelava hrbtišča rahlo spominja na Samsungove telefone, le da ima steklo še malenkost bisernega vzorca in je še bolj odporno na prevzemanje prstnih odtisov. Slednjih se praktično ne pozna. Ohišje nudi odpornost proti vodi in pesku po standardu IP68, kar je vedno dobrodošlo. Element za kamere je enormen, zavzame več kot tretjino površine na zadnji strani in je že z osnovnim nivojem precej štrleč iz samega ohišja telefona, hkrati pa glavna kamera in periskopski teleobjektiv ustvarjata še dodatno izboklino in zaradi tega telefon, kadar je na mizi, na zgornjem koncu izpade malodane dvakrat debelejši od katerega koli drugega. Sicer je že sam približno velikosti neke druge, bolj znane »ultre«, le nekoliko ožji je (najbrž tudi zato, ker ni bilo treba iskati prostora za vtikanje pisala). Oblikovanje je skoraj popolnoma oglato, z ravno toliko zaobljenimi robovi, da se ne zažirajo v dlani. Pomaga, če so te bolj košarkarske vrste (kar moje sicer niso), pa tudi okroglega četrt kilograma mase se pozna. Na daljši rok to ni najbolj prijeten telefon za držanje, se pa da privaditi na njegove mere in težnost.

Posebnost sprednje strani je zaslon brez kakršnih koli motenj. Ni zareze ali luknje za selfijevsko kamero, saj so jo skrili v spodnjo plast sestave zaslona. Gre za že peto generacijo te tehnologije, ki ima tako pozitivne kot negativne posledice. Oboje so povsem jasne in očitne. Slika zapolnjuje celotno površino in tako je izkušnja gledanja videov, pa tudi siceršnje uporabe telefona taka, kot je ne nudi skoraj noben konkurent. Toda kakovost fotografij, da ne govorim o videu, s sprednjo kamero je ravno še zadovoljiva, če se želi uporabnik pohvaliti, kje je oz. s kom se druži. Predvsem so posnetki zelo mehki, brez resnih podrobnosti, in v slabi svetlobi je vse skupaj zelo hitro še precej slabše. Tudi snemanja 4K ni, gre zgolj do polne visoke razločljivosti. A resnici na ljubo imajo tako omejitev tudi nekateri telefoni s precej boljšo strojno osnovo za selfijevsko kamero. V nobenem primeru to torej ni vlogerski telefon in tudi sam svoje videe testov avtomobilov snemam z drugim, ki ima kamero v običajni »luknjici« ter s tem ponuja spodobno kakovost (in seveda 4K). Toda za tiste, ki so jim pomembni predvsem fotografiranje in snemanje s kamerami na hrbtišču in druge lastnosti, je to lahko zelo primerna in cenovno zanimiva naprava.

»Ubijalec najdražjih«

Sam zaslon OLED je sicer izvrsten. Velik, lep, dobro barvno kalibriran, nudi hitro osveževanje in dovolj svetilnosti za uporabo telefona na močnem soncu, četudi ni na ravni, s kakršno se hvalijo nekateri drugi najnovejši modeli (npr. Honor Magic6 Pro). Določeni zasloni se bolj izkažejo med predvajanjem vsebin HDR, a se to opazi zgolj ob neposredni primerjavi, in tudi redko pride na meni. Edina težava bi za koga utegnila biti slika v Netflixu, ki je zgolj standardne razločljivosti, saj aplikacija tega pretočnika prepozna specifikacijo telefona kot Widevine L3, četudi bi morala biti L1. Drugi pretočniki in seveda tudi Youtube, ki se ne zanašajo na dotični format upravljanja »pravic« za predvajanje, brez težav prikazujejo sliko v visoki razločljivosti ter tudi 4K in HDR. Čitalnik prstnih odtisov v zaslonu je hiter in stoodstotno zanesljiv, niti enkrat še ni zatajil. Na začetku ni bilo opcije, da bi zaslon ostajal ves čas vključen (»Always-on Display«), nato so jo z eno od posodobitev dodali. Ni je mogoče toliko prilagajati kot kje druge, toda pokaže vse bistveno in zraven lahko še animacijo kakšnega lika za malo več zanimivosti. Zvočnika oddajata stereo zvok dokaj dobre kakovosti in glasnosti, tako da je mogoče gledati Youtube ali kaj drugega tudi brez slušalk, če le ni okolje prehrupno. Tudi za priložnostno predvajanje glasbe se obneseta povsem v redu, ker je zvok dokaj čist, bi si pa želel nekaj več basov.

Zmogljivosti in hitrost delovanja so na ravni najboljših, četudi ti stanejo (skoraj) dvakrat toliko kot Z60 Ultra. Kombinacija procesorja Snapdragon 8 tretje generacije, minimalističnega vmesnika in dovolj velikega ohišja, da se ima toplota kam odvajati, dajejo res dobre rezultate pri običajno uporabi, med katero je vse izjemno odzivno in tekoče. Redki telefoni tako »letijo« kot ta. Pri obremenitvah se pokaže, da vendarle nima igričarskega hlajenja in se začne konkretno segrevati, a tudi to ne zmanjšuje zmogljivosti dosti pod 80 odstotkov, in se pokaže zgolj takrat, če res mora procesor neprestano delovati »na polno,« kar se morda dogaja pri kakšni grafično najbolj zahtevni igri ali zapisovanju (»renderiranju«) videa 4K. Telefon se dokaj segreje tudi med polnjenjem baterije na priloženem polnilniku (pa tudi drugih podobne hitrosti), vendar to traja malo časa, ker se polni zelo hitro.

Baterija je nasploh ena najbolj izstopajočih lastnosti tega telefona in tudi upravičuje njegovo maso. Že nazivna kapaciteta 6.000 mAh obeta, rezultati pa so dejansko zelo spodbudni. Brez vedno vključenega zaslona v običajnih dneh porabim nekje med 35 do največ 40 odstotkov baterije, s stalnim prikazom časa in ostalih informacij se poraba poveča za približno deset odstotnih točk, torej pridem do največ polovice baterije v enem dnevu. V praksi tako telefon enkrat na dan priključim na originalni polnilnik (80 W) ali na katerega drugega od ustrezno hitrih (večinoma 65 W), ki jih imam po hiši, in napolnim od približno 40 na 85 odstotkov. V vsega desetih minutah ali manj. Tako hitro, da včasih enostavno pozabim, ker vmes nekaj počnem, in telefon odklopim, ko je že povsem napolnjen ali pa blizu tega. Škoda, da ni mogoče nastaviti omejitve npr. na 85 ali 90 odstotkov. Brezžičnega polnjenja ni, vendar ga pri tako počasnem padanju odstotkov napolnjenosti in hitrem pridobivanju na kablu niti ne pogrešam.

Najboljši fotografov prijatelj

Fotografski del je tisti, ki se po mojem videnju stvari najbolj razlikuje od praktično vseh drugih telefonov na trgu, in zaradi česar me je Z60 Ultra sploh pritegnil. Goriščnice njegovih treh objektivov so skoraj take, kakršne bi si tudi sam zamislil kot idealne. Nazadnje smo podobne videli pri Huaweiju Mate 30 Pro pred nekaj leti. Glavni objektiv ima z goriščnico 35 mm v primerjavi s skoraj vsemi drugimi telefoni ozek vidni kot, vendar precej bliže tistemu, kar vidimo z očmi, torej je pogled bo »naraven«, tisto, kar je na motivih, še posebej ljudje, pa manj popačeno. Več je tudi globinske neostrine, hitro je vse, na kar aparat ni izostril, nekoliko zamegljeno. To po eni strani daje bolj pravi fotografski videz in možnost za umetniško ustvarjanje, po drugi strani pa je treba biti previden pri fotografiranju, da telefon ne ostri na napačno točko, in koga bo zmotilo, da ni vse ostro. Telefoni so nas namreč navadili, da običajno je, čeprav v časih klasičnih fotoaparatov ni bilo.

Za tiste primere, ko je vseeno nujen širši objektiv, je zraven širokokotni z goriščnico 18 mm, ki prav tako ni tako zelo široka, kot je pri večini telefonov, vendar za razliko od prav tako skoraj vseh nudi bistveno večje tipalo, skoraj enako veliko in umirjano kot ga vsebuje glavni objektiv. Zato so tudi fotografije dokaj primerljive in vsaj za razred boljše od katerih koli drugi ultraširokih. Pri obeh objektivih fotografska aplikacija tudi ponuja možnost digitalne izreza na 24 ali 50 mm. Obe možnosti sta zanimivi, kajti prva daje goriščnico, enakovredno običajnim pri glavnih kamerah konkurenčnih telefonov, druga pa ustreznico človeškemu vidu. V obeh primerih je nekaj izgube kvalitete, vendar ne veliko.

Še tretji je teleobjektiv z goriščnico 85 mm, kar tu pomeni malo manj kot 2,5-kratno optično povečavo, pri večini drugih telefonov pa bi predstavljalo približno 3,5-kratno. Ta kamera sicer daje opazno drugačne rezultate, a o tem več, ko povem, kako se obneseta glavni dve. V bistvu zelo dobro, ne pa vrhunsko, a po drugi strani fotografije izpadejo prijetne in naravne, niso pretirane in umetne. Mnoge so dovolj kakovostne, po podrobnostih, dinamičnem razponu, osvetlitvi, pretežno tudi barvah, da bi jih lahko pripisali telefonu, ki stane več kot tisoč evrov. Morda dinamika občasno predstavlja malce šibke točke, ton je nekoliko rdečkast, vendar zato kje drugje rumenkast, osvetlitev je kdaj malce pretemna (podobno so pred leti počeli telefoni Google Pixel, ne vem, ali imajo še tako tendenco). Tudi nočne so več kot spodobne, vidi se precej detajlov in malo šuma. V tem, koliko poskuša iz noči narediti dan je ta telefon nekje vmes med enim in drugim ekstremom, torej ohranjanjem črnine in svetlenjem, kot da je dan. Pri samodejnem načinu bi si želel malenkost manj ostrenja robov, ki sicer ni pretirano, a ga je mogoče v načinu Street še dodatno zbiti (kar pa lahko da že pretirano mehke posnetke). Širokokotni objektiv ne zaostaja dosti po kakovosti, a vendarle večinoma ni na povsem enaki ravni, čeprav so tudi primeri, ko bo večina to fotografijo označila za »boljšo«, predvsem zato, ker je svetlejša. Takrat so tudi detajli odlični. A v drugih primerih je ravno obratno. Fotografija je temnejša in algoritmi se zatečejo k večjemu ostrenju. Vrednost zaslonke pač ni enako dobra in svetlobe zmanjka prej. Všeč mi je, da sta objektiva barvno dokaj usklajena. Medtem ko ima teleobjektiv, kar ni zelo neobičajno, vse parametre »navite«. Ostrenje, barve, kontrasti, vse skupaj je nekoliko pretirano, verjetno zato, da zakrije optične slabosti. Še vedno je uporabno, celo na dodatni digitalni povečavi na 170 mm, vendar pa so nekateri drugi teleobjektivi neizpodbitno kvalitetnejši.

Omenjal sem že način Street, v katerega je mogoče na hitro skočiti tudi s premično tipko ob strani telefona (da se ji sicer nastaviti tudi kaj drugega, denimo utišanje obvestil). Ta način daje možnost dvojega. V prvi vrsti nastavitev določenih parametrov fotografij, kot so pod/nadosvetlitev, nastavitev beline, ostrenje (robov) in nasičenost barv (saturacija), poleg tega je na voljo še lepo število filtrov, ki posnemajo videz različnih vrst filmov iz analognega sveta, in podobno, ter tako dajejo še dodatno drugačen videz fotografij. Zelo dober je tudi črnobeli filter. Potem pa je na voljo še povsem ročni način, pri katerem je zelo malo obdelave in ki nudi tudi zajemanje v RAW (datoteke DNG). Iz slednjih se v določenih primerih da dobiti zelo spodobne rezultate.

Zelo sem presenečen nad kakovostjo videa. Z obeh glavnih objektivov je kakovost v 4K zgledna, z lepimi podrobnostmi, ne izumetničena zaradi morebitnega močnega ostrenja, tudi umirjanje je dobro. Zna pa biti pri videu izbor goriščnic nekoliko manj primeren. V obeh primerih je precej izreza v primerjavi s fotografskim pogledom, tako da je v večini primerov bolj primeren širokokotni objektiv, kajti glavni je že ne meji tega, kar bi pri večini pomenilo dvakratni zum. Glavna težava pa je v tem, da ni mogoče preklapljati objektivov med snemanjem, deluje zgolj digitalni zum (in iz glavnega se tako ne da priti na bolj širok pogled, treba je ustaviti snemanje in ga začeti znova z drugim objektivom). Tudi izločanje vetra ter ostalih neželenih šumov ni tako dobro kot pri kakšnem drugem proizvajalcu.

Za zdaj dobrit vtisi pri programskem delu

Kot rečeno, je Android precej čist in celo uporablja nekatere Googlove aplikacije, denimo Foto namesto lastne za galerijo ali Računalo za kalkulator, pa seveda Sporočila za sms-e. Ena od posebnosti je »prijemalo« za trak z bližnjicami na desni, od koder je mogoče po vzoru Samsungovega vmesnika na hitro odpreti dve aplikaciji, vsako čez pol zaslona. Kaj veliko prednaloženih aplikacij ni, ena je denimo Zasebni prostor za šifrirani del pomnilnika. Vse v povezavi z Googlovimi storitvami deluje brezhibno, vključno z Android Autom in brezstičnim plačevanjem (Denarnica Google), kar sem sicer pričakoval, a verjamem, da bodo vprašanja glede tega, ker gre za kitajski telefon. Posodobitev je bilo doslej že nekaj, večinoma za izboljševanje tega ali onega in odpravljanje hroščev, varnosti popravek je za zdaj januarski, povsem možno je, da bodo prihajali po enkrat na četrtletje, kot pri telefonih Xiaomi. Glavne nadgradnje sistema naj bi proizvajalec zagotavljal do vključno Androida 17. Bomo videli.

Na omrežja 5G se telefon povezuje brez težav, prav tako delujejo pogovori s tehnologijo VoLTE. Ali je enako za VoWiFi pa ne znam povedati, ker nisem naročnik edinega operaterja, ki v Sloveniji to storitev ponuja, in je posledično tudi na drugih telefonih ne uporabljam ter ne morem preizkušati. Ena od manjkajočih zadev pa je podpora za eSIM. Za potovanja zunaj EU torej ta telefon ni najbolj primeren, saj ni mogoče preprosto po spletu kupiti ustrezne kartice s podatkovnim paketom, ki je ugodnejši od gostovanja.

Na Z60 Ultra je mogoče gledati z dveh zornih kotov. Lahko je pač še en skoraj vrhunski telefon, ki sicer nudi veliko za zahtevani znesek, a z velikostjo in maso tudi izstavi svojo ceno. Lahko pa ga dojemate kot pravi nadomestek fotoaparata, kakršnega ste si znotraj svoje fotografske biti od nekdaj želeli. Ni perfekten v tem pogledu, a se tega niti nisem nadejal, vsekakor pa je toliko dober in vsestranski, da omogoča veliko kreativnega izražanja in vnovič malo tistega občutka, ki smo ga pri fotografiranju imeli nekoč, pa potem nanj z ekstra širokimi in ostrimi objektivi velike večine telefonov povsem pozabili. Kdor upošteva, da s seboj prenaša skoraj pravi fotoaparat, in še vse ostalo, se ne bo kaj dosti oziral na to, da je nekoliko debelejši in težji od drugih telefonov. Ti lahko nudijo (vsaj v nekaterih okoliščinah) boljšo kakovost, vendar so skoraj brez izjeme naravnani na »šklocanje« in zanašanje na računsko moč, umetno inteligenco in ostalo algoritemsko pamet, ko bo vse skupaj spolirala do onemoglosti. Tu pa je šcepec tiste fotografske prvinskosti in šarma, ki ga vse bolj pogrešam.

Po pravici povedano, najbrž ne. Za veliko večino bo bolj primeren kakšen drug, malo lažji, bolj ergonomski in tudi bolj »normalen« telefon (v marsikaterem pogledu, nenazadnje fotografskem). A komur so specifike tega modela blizu, bo nad njim verjetno navdušen. Še posebej ob upoštevanju pol nižje cene od tiste druge ultre.

HVALIMO:

• Popolnoma edinstvene in tudi dejansko kakovostne kamere
• Noro dolgo trajanje baterije (za vrhunsko zmogljiv telefon)
• Hitro polnjenje
• Izjemna odzivnost in hitro delovanja
• Lep zaslon brez kakršnih koli lukenj in zarez
• Kakovostno izdelano, vodoodporno ohišje
• Dodatna stranska tipka
• Čist, nevsiljiv operacijski sistem

GRAJAMO:

• Telefon je velik, debel in težak
• Morda preveč oglata oblika
• Po daljšem času obremenjevanja procesorja se fino segreje
• Sprednja kamera, skrita v zaslonu, je (pod)povprečna in ne omogoča snemanja 4K
• S stranskim stikalom ni mogoče zagnati osnovnega fotografskega načina
• Ni brezžičnega polnjenja
• Ni podpore za eSIM