Novost v Sloveniji – telefoni Realme (#video)
Matjaž Ropret 23. julija 2020 ob 06:32

Ob zmanjševanju konkurence med znamkami pametnih telefonov v zadnjem času je dobrodošel vstop kakšne nove. Seveda lahko pri tem upamo, da se bo posla lotila bolj organizirano in z več vložka kot nekatere pred njo, sami izdelki pa delujejo obetavno. Govorimo o telefonih Realme, ki so v zadnjih tednih našli pot k trgovcem in k Telemachu kot prvemu od operaterjev.

Mogoče je kdo že slišal za Realme, za večino pa je verjetno ta ime povsem neznano. Gre za  četrto znamko kitajskega konglomerata BBK Electronics. V naših krajih sta bolj znani Oppo in pa seveda Oneplus, poleg tega pa BBK prodaja telefone še pod znamko Vivo. Pod okriljem Oppa in Viva so v zadnjih letih na trg poslali kar nekaj inovacij, od periskopskega objektiva in super hitrega polnjenja, da umirjanja tipala s triosnim stabilizatorjem (gimbalom). Realme so primarno uvedli za tekmovanje s Xiaomijem in njegovim običajno precej dobrim razmerjem med ceno in kvaliteto. Se pa, kot tudi pri Xiaomiju z različnimi podznamkami ali pri Huaweiju in Honorju, modeli telefonov precej podvajajo in proizvajalec uporablja iste zasnove, ki jih potem z določenimi modifikacijami prodaja pod različnimi imeni. Skupna lastnost telefonov Realme, ki zdaj že pokrivajo praktično celotno cenovno paleto, pa je v tem, da poskušajo v vsakem cenovnem razredu ponuditi vsaj eno pomembno lastnost, ki je konkurenca za tak denar še ni uvedla.

Pri Telemachu so že na voljo štirje modeli – C3, 6, 6 Pro in X50 Pro. Na našem testu sta obe šestici in X50 Pro, najcenejšega C3 pa si za zdaj še nismo ogledali. Tule so ključne lastnosti teh telefonov in nekaj vtisov. Vse to si lahko ogledaš tudi v videu.

Realme 6

Pri tem modelu je morda še najbolj opazna taktika ponuditi nekaj, kar sicer presega dotični cenovni razred. Šestica se z maloprodajno ceno okrog 260 evrov umešča v isti cenovni razred kot npr. LG K61 ali Huawei P40 Lite, njen verjetno najbolj očiten konkurent pa je Xiaomi Redmi Note 9. Ima zaslon z 90-herčnim osveževanjem, česar ne premore noben od omenjenih konkurentov. Zaradi tega je pomikanje po vsebini na zaslonu za oči bolj gladko, brez običajnega cukanja. Druga izstopajoča zmožnost je hitro polnjenje, saj je priložen 30-vatni polnilnik, ki telefon za polovico napolni v približno pol ure, v celoti pa v slabi uri. Pri čemer ima baterija 4300 mAh kapacitete. Dober za svoj cenovni razred je tudi Mediatekov procesor Helio G90T, pomnilniška kombinacija pa je lahko 4/64 ali 6/128 GB. Glede ostalega je telefon dokaj standarden, če odmislim tale vzorec na zadnji strani. Ohišje je popolnoma plastično, zaslon vrste LCD soliden, a razen v osveževanju ne izstopa, fotoaparat pa je tudi dokaj standardno opremljen za ta cenovni razred. Ima sicer štiri objektive, ampak od teh sta zares zanimiva dva. Glavni s 64-milijonskim tipalom in ultraširoki z 8-milijonskim tipalom. Ostala dva sta makro in globinski, oba z dvomilijonskim tipalom. Telefon sicer v aplikaciji ponuja tudi možnost dvakratnega in petkratnega »zuma«, ampak to je samo digitalna povečava z glavnega tipala, torej v bistvu rahlo zavajanje uporabnika. Na voljo je snemanje v 4K, ki ga določeni modeli v tem cenovnem razredu še vedno ne ponujajo. Prisoten je, hvalabogu, tudi NFC.

Realme 6 Pro

Približno sto evrov dražji Realme 6 Pro ima nekaj izboljšav glede na šestico. Je odgovor na Xiaomijevega Redmi Note 9 Pro. Procesor je tu Qualcommov Snapdragon 720G in pomnilnika je že v osnovi 6 GB. S tem naj bi bilo nekaj več zmogljivosti, predvsem za igre. Zaslon je bolj ali manj enak, le za odtenek večji, saj ima diagonalo 6,6 namesto 6,5 palcev. Pri fotoaparatu so prav tako enaki glavni, ultraširoki in makro objektiv, namesto dokaj nepotrebnega globinskega pa je tu precej bolj uporaben teleobjektiv z dvakratno optično povečavo in 12 milijoni pik. Ohišje je v osnovi prav tako plastično, je pa zadnja stranica steklena in ima še bolj zanimiv vzorec. Spredaj je poleg glavne selfijevske kamere s 16-milijonskim tipalom še ultraširoka z osmimi milijoni pik. To pomeni dvojni izrez v zaslonu. Vse ostalo, vključno s čitalnikom za prstne odtise v stranski tipki za vklop in izklop, izhodom za slušalke, mono zvočnikom, radiem FM, bluetoothom 5.0 in baterijo je enako kot pri modelu 6.

Realme X50 Pro

Potem pa je tu še X50 Pro, ki je povsem na drugem koncu cenovne lestvice. Še posebej izvedba, ki jo prodaja Telemach, saj gre za najbolje opremljeno različico z 12 GB pomnilnika in 256 GB prostora za podatke. Ta telefon poganja procesor Snapdragon 865, ampak v Sloveniji na žalost podpora za 5G še ne bo prišla prav. Zaslon je tu vrste OLED, z diagonalo 6,44 palcev, torej je najmanjši od te trojice, kot je tudi sam telefon, a prav tako z osveževanjem pri 90 Hz, in z integrirano prepoznavo prstnih odtisov, ki deluje brezhibno. Za razliko od ostalih dveh je telefon kovinski s stekleno zadnjo površino, ki ima tudi, vsaj v rdeči izvedbi, zelo zanimivo matirano obdelavo. Premore tudi stereo zvočnika za večpredstavnost. Fotoaparat je tako po specifikacijah kot tudi glede na fotografije zelo podoben tistemu v modelu 6 Pro – torej glavni 64-milijonski, ultraširoki osemmilijonski in dvakratni zum z 12 milijoni pik. Edina razlika je, da za makro ni namenskega objektiva, ampak smo spet nazaj pri globinskem tipalu pod četrtim objektivom. Spredaj sta prav tako dve kameri, tokrat ima glavna 32 milijonov pik. Baterija premore 4200 mAh, s priloženim polnilnikom pa se polni noro hitro. Polnilnik namreč daje 65 W energije in tako v dvajsetih minutah priskrbi več kot polovico napolnjenosti. V celoti pa se telefon, če ima bolj ali manj prazno baterijo, napolni v 35 do 40 minutah. Ta telefon podpira tudi Wi-Fi 6, bluetooth 5.1 in satelitski sistem Galileo. Pogrešam samo uradno vodotesnost in brezžično polnjenje, čeprav slednjega ob neverjetno hitrem po kablu malo manj.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Na vseh telefonih teče sistem Android 10 s preobleko RealmeUI, ki je v bistvu enaka kot Oppov ColorOS. Zadeva je čisto simpatična in nevsiljiva, a po drugi strani ne prinaša kakšne res zanimive možnosti, ki je sicer v osnovnem Androidu ne bi poznali. Na določene zadeve pa so programerji pozabili, a o tem več v testu.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja