Novodobne bančne storitve so zanimive, dokler so zastonj …
Matjaž Ropret 4. marca 2021 ob 06:27

Kartico Mastercard izdajatelja mBills (v bistvu Petrol) sem si omislil ravno v trenutku, ko so zanjo uvedli mesečno naročnino. Seveda je nisem naročil, ker bi tako rad še enemu dodatnemu ponudniku plačeval dva evra na mesec, ampak zato, ker sem hkrati začel uporabljati pametno oz. športno uro, ki omogoča brezstično plačevanje. Omenjena kartica pa je bila ena od dveh realnih možnosti, da to funkcionalnost spravim v delovanje. Glede na komentarje na spletu in družabnih omrežjih bi verjetno moral izbrati tujo alternativo, ki je še vedno zastonj.

S telefonom plačujem že skoraj tri leta, vse odkar je na voljo sistem NLB Pay. Občasno tudi z Apple Payjem in v sklopu slednjega sem vedno, kadar sem testiral katero od jabolčnih ur, uporabil tudi možnost plačevanja z njo. To se mi je zdelo priročno, zato sem ob izbiranju ure za osebno uporabo zmožnost plačevanja imel med pomembnimi lastnostmi in tako zdaj že nekaj tednov, kolikor sem v tem času naokrog (ne prav veliko), k terminalom POS prislanjam tudi uro, ne vedno telefona. Vendar ne Apple Watch, ker se ta žal ne povezuje z androidnimi telefoni, iPhone pa je v vlogi mojega primarnega telefona le občasno, in tudi zato, ker ni okrogla. Tako ste lahko že uganili, da govorim o platformi Garmin Pay, kajti to je druga tovrstna možnost, ki po uradni poti deluje v Sloveniji. Po ovinkih se da pripraviti k delovanju še Googlov sistem, vendar se mi s tem niti ne da ukvarjati niti ni nobene ure, ki bi me pritegnila. Na Samsung Pay tudi še vedno čakamo in zapestni Galaxyji imajo za moj okus preslabo trajanje baterije, sploh takrat, ko merijo aktivnost.

Za začetek uporabe plačilne kartice na zapestju, jo je najprej treba vnesti v svoj uporabniški račun za storitev Garmin Connect. To storiš v aplikaciji, kjer vpišeš njene številke in nato se kartica prikaže na uri, levo od glavne številčnice, torej do nje prideš s potegom prsta v desno. Ali pa s kakšnim pritiskom na eno od tipk, če ura nima zaslona na dotik (moja ga ima, tako da postopka s tipkami ne poznam natančno). Ko to storiš, se prikaže številčna tipkovnica v krogu, vanjo odtipkaš PIN in kartica se odklene. Takrat je ura v načinu »plačevanja«, torej pripravljena na sporazumevanje s terminali POS. V tem načinu ostane kakšne pol minute ali malo več, PIN pa je odklenjen kar nekaj ur, razen če uro snameš z zapestja. Potem je treba na novo vtipkati tiste štiri številke, kar je seveda pravilno, saj bi sicer kdo lahko izkoristil zadevo in si kaj privoščil z najdeno ali ukradeno uro. Sam običajno vnesem PIN enkrat zjutraj, ko si tudi izmerim vsebnost kisika v krvi (SpO2), torej se tako ali tako ukvarjam z uro. V trgovini ali kje drugje, kjer plačujem, pa je nato dovolj, da samo zbudim zaslon in potegnem s prstom v desno. Sama komunikacija med uro in terminalom traja nekaj dlje kot s kartico, pa tudi kot s telefonom, a to ni moteče. Včasih zna biti pozicija terminala taka, da je treba malce zasukati roko, kar pa prav tako ni kakšen problem. V splošnem je izkušnja zelo dobra in tudi nekaj vzhičenih odzivov sem že dobil.

Pred začetkom uporabe sem nekako imel predstavo, da bo »kartica« na uri predvsem v funkciji nakupov nižje vrednosti, tudi zato, ker je mBills v bistvu predplačniški račun, za večje nakupe pa bom še naprej iz žepa vlekel telefon. A se zdaj večkrat dogaja obratno. Stvar je namreč v tem, da tako kot Apple Pay tudi Garmin Pay deluje po principu CDCVM (Consumer Device Cardholder Verification Method), kar pomeni, da se preverjanje kupca zgodi na sami napravi (ko jo uporabnik odklene, najsi bo s PIN-om ali biometrično), in tako ni treba vtipkati PIN-a v terminal POS, četudi je znesek višji od 25 evrov. Zato je seveda privlačno v večini primerov podrsati po uri, da se postavi v način za plačevanje, in jo približati bralniku. Plačevanje z NLB Pay na telefonu je seveda izjemno elegantno, dokler so zneski pod omenjeno mejo, ker je treba samo s prstom odkleniti telefon, ga prisloniti k bralniku in počakati sekundo ali dve. Vpisovanje PIN-a pa je že odvečen korak, ki se mu z veseljem izognem, če se le da.

Mesečna pristojbina dveh evrov vključuje tudi možnost uporabe kartice v sistemu Garmin Pay, torej zadevo izkoristim bolj kot verjetno večina »komitentov«, in se mi zdi cena povsem poštena. Pa tudi logično se mi zdi, da so jo začeli zaračunavati, kajti od nič je težko živeti. Od prodaje (anonimiziranih) osebnih podatkov se sicer verjetno da, vendar mi (in še marsikomu) taki poslovni modeli niso najbolj všeč. Kljub temu pa na spletu in družabnih omrežjih berem komentarje, da uporabnikom »ni všeč,« ker je kartica postala plačljiva, in da so se poslovili, čeprav so imeli še posebej plačevanje z uro zelo radi.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zato se sprašujem, koliko so ljudem storitve teh novodobnih bank (t. i. fintecha), ki so »toliko modernejše in prijaznejše od zaostalih dinozavrov,« s čimer vedno mislijo na klasične banke, res pri srcu in koliko jim gre zgolj za to, da bi čim manj plačevali. Podobno kot na spletu, kjer so zastonjske storitve prav tako »boljše«, četudi jih plačujemo s svojimi podatki in zanimanje zanje splahni, ko postanejo plačljive. Prav zanimivo bi bilo (oz. bo) brati odzive, ko bo mesečno naročnino uvedel denimo Revolut. Zlahka si predstavljam zapise v slogu: »Mah, saj tega Revoluta ne rabim tako zelo.« Zanimivo pa je, da prej toliko hvalospeva nečemu, kar se očitno marsikomu ne zdi vredno niti dveh evrov na mesec.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
6 komentarjev
  • Ena možna razlaga zakaj ljudje ne plačujejo novodobnih fintech bi bila tudi, da že plačujejo za storitve svoje banke in se jim ne zdi vredno plačevati še za en račun v katerega nimajo toliko zaupanja kot v svojo banko, tako da nebi vzeli kot svojo primarno banko, meni osebno je samo sposobnost plačevanja z apple pay zanimiva pri fintechu, če bi to imela moja banka nebi potreboval n26 računa

    • Seveda je bila ena osnovnih premis fintecha v tem, da bo “ukradel” dovolj komitentov klasičnim bankam in ustvarjal prihodke z ekonomijo obsega, pa se ta načrt za zdaj še ni povsem izšel.

  • Zakaj bi placeval dinozavru, kater mi ne omogoca vsega, pa se dodatno drugemu ponudniku pa se imel dodatno obveznost, da si prenasam denar med racuni (ali to morda ni vec potrebno na mbills?), ce vse to dobim zastonj s parimi kliki. Prevec mesecnih stroskov imamo in vsako leto so visji. Ne vem zakaj ne bi varceval dokler lahko? Tudi ti verjetno ne kupis pri prvem ponudniku in tudi narocujes stvari iz tujine 😉
    Revolut je super, ker je zastonj in si ga s punco lahko deliva. Katera slo banka to omogoca??
    N26 imam, ker mi slo banka ni omogocala vsega pa zacel so komplicirat z miljon aplikacijam. Tako imam spet zastonj vse kar rabim v enem appu.

  • Žalostno, da lastnemu partnerju ne zaupa-š/jo denarja.
    Si ne znam predstavljat kako to živite in preračunavate kdo je na vrsti, da plača?
    Ali imate še flik storitev, da si račun razdelite:))?

    • Napisal sem najverjetnejši razlog, da tega banke ne ponujajo. Tudi paketi mobilne telefonije “za dva” ne zaživijo zares, čeprav se operaterji zelo trudijo z njimi. Odrasli pri teh zadevah pač želijo samostojnost in neodvisnost. Sploh ne gre za zaupanje ali dogovarjanje, kdo kaj plača, ampak za to, da imaš popolno kontrolo nad svojo naročnino oz. storitvijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja