Novodobna definicija “vukojebine”
Marjan Kodelja 31. julija 2018 ob 06:46

Vukojebina je bolj sočen izraz za pomensko enako besedno zvezo “bogu za hrbtom”, za področje daleč proč, do katerega je težko priti in kjer le malokdo živi. Ni pa nujno, da je daleč oziroma pred kratkim sem od otroka slišal drugačno definicijo. “To je tam, kjer ni neta”. V deželi NetaNi se lahko skriješ pred slabostmi tehnološkega razvoja, kjer se lahko igraš tudi brez naprav in ki, tako kot dežela Nije, vse hitreje izginja. “Net” je namreč skoraj vseprisoten, vprašanje je ali ga privoščimo sebi in svojim.

In tako kot vsako leto zadnje desetletje, tudi letos na dopustu nisem zdržal brez interneta in telefona skoraj ves čas v roki. Kdo pravi, da je “odvisnost” od tehnologije, po mojem mnenju ta ni vedno negativna, zgolj stvar pozno rojenih, za katere pravimo, da jim je tehnologija položena v zibko. Ko sem bil rojen, je bil višek tehnologije barvni televizor, pa se brez telefona počutim kot riba na suhem. Zakaj bi tajil, se pretvarjal, da sem drugačen, če nisem. Lahko bi čas preživel tudi brez “novodobnih” pomagal, ampak zakaj, če mi ni treba in si tega ne želim? Ko sem bil mlad, so mi govorili, da televizor poneumlja, danes enako pravimo za internet. Ko berem lažne novice se mi zdi, da je to sicer še kako res, vendarle tudi verjamem, da rešitev ni v izklopu, temveč v zdravi kmečki pameti. Mimogrede, teden sem preživel na Kolpi, noč in dan, pa nisem videl niti enega samega migranta, potem pa še teden dni v Moravcih. In kljub trudu nisem našel niti ene “rjuharice”.

Kaj pa net oziroma omrežja Wi-Fi, o nevarnostih katerih sem pred kratkim spisal članek za portal “vse bo v redu“. Povsod so, čeprav ne tako pogosta, kot sem pričakoval. V idilični vasici ob Kolpi sem našel le eno zasebno – sosedovo. Bilo pa je javno brezplačno v bližnjem kampu in ker ni bilo ravno turističnega navala, je tudi solidno delovalo. V Moravcih pa kajpada drugačne razmere. Polno omrežij, javnih in zasebnih, a tudi veliko uporabnikov in posledično občasna ozka grla. Me ni motilo toliko kot otroka, kajti za razliko od njunih dveh, je bil moj telefon večino časa priključen v mobilno omrežje. Kot tudi ženin, s katero si delim skupno “količino” podatkov. Od 30 GB sva jih v juliju uspešno “skurila” dve tretjini (20 GB), večinoma zato, ker sva se dva tedna zanašala le na mobilni internet. Zakaj nisem naredil mobilne točke in v mobilna nebesa povabil še otroka? Ker bi mi omejeno količino skurila v sedmih dneh ali prej. Naredil sem namreč napako ter ju povezal za dobre pol ure. Tako lepo sta me prosila in gledala. Minus par sto megabajtov. Saj ni veliko, a poznam njun modus uporabe. Youtube od zore do mraka in podatkovno dobroimetje hitro izhlapi.

Že večkrat sem zastal in se zamislil nad lastno odvisnostno od interneta. Je dobra ali slaba? Ne sodim med “pomembneže”, ki vsak svoj trenutek delijo na Facebooku, pa tudi na Instagram dajem le malo fotk. Če mene ni na njih, toliko bolje. Je pa zato veliko bolj potešena moja radovednost. Poznate metulja Jamamaja, veste od kod izvira? Pojma nisem imel, da sploh živi na moji grudi, dokler ga nisem videl v živo, nato pa takoj poguglal. Ste vedeli, da je pravzaprav čisto pravi ekonomski migrant z Japonske? Moja odvisnost od internetna se bolj kot ne kaže v obsesiji, da ko nekaj slišim ali vidim, takoj na spletu poiščem podrobnosti. Ni važno, kje sem in za kaj gre. Če je to slabo, naj me koklja brcne. Enako menim o vsem. Youtube ni slab sam po sebi, vprašanje je, kakšni videi nas zanimajo, niso slaba družbena omrežja, slabo je lahko le, kar tam objavljamo.

Vukojebina torej ni zanemarjeno področje daleč proč, prav tako ne področje brez internetna, temveč stanje duha. Ne vidim težave, da smo stalno priklopljeni, pametni telefon pa postaja izrastek možganov, prej nasprotno. Kot vedno gre tudi tokrat za vprašanje, kako ga uporabljamo in za kaj. In tudi tokrat ni enoznačnega odgovora. Eni za poneumljanje sebe in drugih, drugi pa za osebnosti razvoj ter širjenje obzorij. In kaj ima s tem net? Je pogoj povezave, pa naj se zanašamo na mobilno omrežje ali pa iščemo brezplačna brezžična omrežja. Prohibicija ni bila in nikdar ne bo dobra, tako tudi ni dobro, če sebi ali drugim zaradi nekakšnih višjih ciljev ali zgolj zaradi svojega mnenja, na dopustu odtegnete dobrobiti tehnologije. Ampak zmerno, da je čas tudi za druge stvari, za branje knjig, uživanje v naravi, letanjem za žogo, … Na srečo nam tehnologija ne diktira tempa življenja, pa tudi ne predpisuje, kako ga živimo, čeprav bi nas nekateri radi prepričali o tem. Ni res, škarje in platno sta v naših rokah, vendarle le, če ju ne prepustimo drugim.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja