Novi Seat Leon prinaša večino tehnoloških trendov avtomobilske industrije
Matjaž Ropret 29. januarja 2020 ob 10:25

Po Volkswagnu in Škodi je še tretja znamka iz koncerna predstavila svojega novega aduta v t. i. golfovem razredu. Tudi v prodajo bodo prišli skoraj hkrati, saj Seat Leon četrte generacije v salone prihaja aprila, le mesec ali dva za Golfom in Octavio. Kaj kmalu pa jim bo sledil še Audi A3, ki bo nagovarjal premožnejše kupce. Novi Leon je večji od prejšnjega, ponaša se z modernejšo infozabavo in boljšo povezljivostjo, prvič bo na voljo kot priključni hibrid, upam pa, da so izkazal tudi nekaj lastnega karakterja in ne bo zgolj dober konfekcijski izdelek.

Na pogled je Leon nekakšna zmes potez predhodnika in oblikovalskega sloga, ki ga je začel večji in višji Tarraco. Še posebej sprednji del z masko in lučmi je zelo podoben, seveda je skupaj nižje oz. ožje, pa tudi svetlobni pas čez celotno širino na zadku smo prvič videli pri večjem bratu. Dimenzijsko se je nekoliko potegnil. Je sicer 1,6 cm ožji in 3 mm nižji od predhodnika, toda precej daljši. Kombilimuzina je v dolžino pridobila 8,6 cm in tako zdaj meri 4,368 m, karavan pa je za 9,3 cm daljši s skupno dolžino 4,642 m. Večina tega prirastka – tudi medosna razdalja se je povečala za 5 cm na 2,686 m – je šla v dodaten prostor v kabini, še posebej na zadnji klopi, pri prtljažniku pa večjih sprememb ni. Pri kombilimuzini je ostal enake kapacitete (380 l), pri karavanu pa se je povečal za 30 l na skupnih 617 l. Seat je torej ubral enako taktiko kot Ford, ki je v četrto prav tako konkretno povečal Focusa (pa še vizualno se avta morda zdita nekoliko podobna), pa tudi Nissan in Renault sta na enak način pridobila prostor v novih modelih Juke in Captur. Optimizacija torej ni več nekaj, s čimer bi se proizvajalci resno ukvarjali, temveč se moramo kupci sprijazniti z vedno večjimi avti, če želimo prevažati več krame in udobneje potnike. V določeni meri so taki prirastki pohvalni, lahko pa gredo včasih tudi čez meje sprejemljivega in zaželenega. Primer tega je denimo Oplova Insignia, še posebej karavanska.

Četrti Leon stoji na evoluciji platforme MQB, ki so jo uporabljali že za tretjega. Glavna novost pri MQB Evo je v tem, da omogoča hibridne pogone. Pri bencinskih motorjih bodo tokrat na voljo tudi izvedbe z blagim hibridom, označene kot eTSI, ki uporabljajo 48V zaganjalnik-generator in 48V litij-ionsko baterijo, v kombinaciji z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom, kar omogoča križarjenje z izključenim motorjem, rekuperacijo energije pri zaviranju in potem pomoč motorju pri speljevanju, zaradi česar naj bi bila vožnja bolj tekoča, poraba pa za kakšen dl nižja. V ponudbi bodo že znani 1.0, 1.5 in 2.0 TSI na bencinski strani, z močmi od 66 do 140 kW (90 do 190 konj) in tri različice dvolitrskega dizla. Toda prava novost bo priključni hibrid. Pri tem bo 1,4-litrski bencinski motor združen z električnim, ki ga bo napajala baterija s kapaciteto 13 kWh, skupna sistemska moč pa bo 150 kW oz. 204 »konje«. Na baterijo se bo menda dalo peljati do 60 km daleč, preden bo potem treba preklopiti na bencin ali znova napolniti zalogo električne energije. Ta sistem seveda ni nov, videli smo ga že pri drugih avtih iz koncerna, denimo Škodi Superb iV, le da tam zmore nekaj konjičev več.

Vgrajeni bodo posodobljeni varnostni in asistenčni sistemi. Med drugim bo radarski tempomat uporabljal tudi podatke iz navigacije, da bo lahko sam pravočasno prilagajal hitrost, ko se bo avto bližal ovinku, križišču, krožišču ali omejitvi hitrosti. Infozabavni sistem z 8- ali 10-palčnim osrednjim zaslonom je nov in ima vgrajeno kartico e-SIM za stalno povezljivost, kar med drugim pomeni boljše podatke za navigacijo in možnost posodobitev sistema »po zraku«, lahko pa tudi povezljivost za potnike (čez Wi-Fi). Pripravljen bo tudi na komunikacijo z drugimi vozili prek protokola Car2x. Podobno kot pri Golfu 8 ali ID.3 so skorajda povsem izginile fizične tipke, večino nastavljanja, tudi temperature, bo treba opraviti na zaslonu ali s tipkami, občutljivimi na dotik pod to »tablico«. Trend, ki mi vsaj v teoriji ni najbolj všeč, ampak bom sodbo prihranil za takrat, ko se bom vsaj nekaj časa vozil v takem avtu. Zaslon pred voznikom bo meril 10,25 palcev v diagonalo in bo imel boljšo ločljivost kot do zdaj, še vedno pa ne bo serijski, ampak bodo slabše opreme imele klasične merilnike in »potovalni računalnik« med njimi. Novost pri povezljivosti je še brezžični sistem Apple Carplay. Kot že prej, bo na voljo predal z brezžičnim polnilnikom za telefone.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Sprednje luči s svetečimi diodami bodo lahko svetile z 900 lumni (prej s 550), saj so standardne sveteče diode zamenjali s takimi, ki oddajajo hladno belo svetlobo in zato lahko svetijo močneje. V modulu bo 22 tovrstnih diod. Znotraj bo ambientalna osvetlitev razširjena, čez celo širino, ne zgolj na vratih. Seatovo sporočilo pa ne govori o tem, ali so luči matrične ali ne, torej ali znajo izklapljati posamezne diode oz. sektorje, da lahko delno svetijo »dolgo«, delno pa zasenčeno. Sicer pa naj bi bile luči LED del serijske opreme, kot tudi vstopanje v avto s ključem v žepu, 8-palčni osrednji zaslon in priključku USB na zadnji klopi. Ti bodo sicer tako zadaj kot spredaj vrste USB-C. To se mi sicer ne zdi potrebno, vseeno bi bilo, če bi ostali USB-A, vendar v to smer gre avtomobilska industrija.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja