Novi modeli fotoaparatov morajo imeti smisel
Matjaž Ropret 19. februarja 2018 ob 07:10

Tempo predstavljanja novih fotoaparatov se je ob padanju zanimanja zanje v splošnem precej zmanjšal. Pa saj s kozmetičnimi popravki niti nimajo pravega smisla. Na naslednike je treba v določenih primerih čakati kar dolgo, še posebej, če prvi poskus ni povsem to, kar bi si kupec želel. Zdaj je Panasonic napovedal novega »superžepnika« TZ200, ki bi lahko odpravil glavne pomisleke pri že sicer zelo posrečenem TZ100. Pridružil pa se mu bo še GX9 z izmenljivimi objektivi, njegova glavna vrlina v primerjavi s prejšnjim GX8 pa bo predvsem bistveno bolj dostopna cena.

Za osvežitev spomina – TZ100 je bil prvi žepni fotoaparat z enopalčnim tipalom in daljšim, v tem konkretnem primeru desetkratnim razponom goriščnice. Ostali primerki s tako velikim tipalom se ustavijo pri štirikratnem ali še celo krajšem zumu. Poleg tega se je ponašal z elektronskim iskalom (poleg glavnega zaslona), snemal je v 4K in v povezavi s tem omogočal znane Panasonicove trike, kot je zajemanje fotografij iz videa in naknadno spreminjanje točke ostrenja. Toda nekaj neizpolnjenih želja je ostalo. Svetlobna moč objektiva ni bila izredna, iskalo je imelo nizko ločljivost in samodejno ostrenje ni bilo najbolj zanesljivo.

Kaj od tega izboljšuje naslednik? No, najprej je treba omeniti, da ponuja še več zuma, saj je maksimalna optična povečava kot 15-kratna. Če je prej razpon segal od 25 do 250 mm (preračunano na format 35 mm), je zdaj od 24 do 360 mm. Aparat je zaradi tega malce debelejši oz. obroč okrog objektiva ustvarja nekaj več izbokline, toda to še vedno ostaja precej manjša reč od modelov FZ ali brezzrcalnih z izmenljivimi objektivi. Samodejno ostrenje naj bi bilo tokrat zaradi novega motorja in tehnologije merjenja »globine« precej hitrejše. Ali bo tudi bolj zanesljivo, pa bo treba preizkusiti.

Elektronsko iskalo ima za polovico boljšo ločljivost (2330 točk), kar ga bo nedvomno naredilo bolj uporabnega. Prej se je bilo namreč nanj težko zanašati. Zaslon (na dotik) še vedno ostaja nepremičen, kar je škoda, vendar vsega očitno v tako majhnem kompletu ni mogoče ponuditi. Snemanje videa 4K ostaja pri 30, 25 ali 24 sličicah na sekundo, v polni visoki ločljivosti pa je zdaj mogoče zajemati tudi pri 120 fps. Tudi tipalo z dvajsetimi milijoni točk je enako. Poleg povezave wi-fi je zdaj na voljo še bluetooth. Neizpolnjena pa je ostala želja po boljši zaslonki in s tem dodatni prednosti v slabših svetlobnih razmerah ter večji globinski neostrini. Svetlobna moč je celo nekoliko slabša, vendar fizikalno pri daljšem objektivu pač ne gre. Razpon je od f/3,3 do 6,4, prej je bil od 2,8 do 5,9. Vendar je resnici na ljubo že pri predhodniku zaslonka v vsega nekaj mm goriščnice padla pod zdajšnjo začetno vrednost, zato je izguba v resnici zanemarljiva. TZ200 znova draži, kot je takoj ob predstavitvi že stotica, in komaj čakamo, da ga preizkusimo. Prodajna cena bo sicer malo nad 800 evri, kar je za približno stotaka več kot pri predhodniku.

Podobno, morda celo nekoliko manj bo (brez objektivov) stal tudi GX9. Ta je morda še bolj zanimiv primer v primerjavi s prejšnjim modelom GX8. Proizvajalec se namreč ni osredotočil izključno na izboljševanje in dodajanje novih lastnosti, kot pri TZ200, ampak je, kot kaže, poslušal tudi nekatere pripombe o cenovni umeščenosti in velikosti, ter zato sklenil narediti nekaj kompromisov med napredkom in nazadovanjem. GX8 je bil odličen, toda v primerjavi z drugimi brezzrcalnimi aparati, ki po obliki ne posnemajo zrcalnorefleksnih (kot modeli z oznako G), precej velik in težak, pa tudi ne ravno poceni. Zanj je bilo treba odšteti krepko čez tisočaka. GX9 je konkretno shujšal v vse smeri, je opazno ožji in tanjši, pa tudi nižji. Izgubil je nekaj gramov, a ne toliko, kot bi pričakovali glede na mere. Toda zmanjšanje je med drugim na račun baterije, ki tokrat nominalno zdrži 260 posnetkov, prejšnja jih je 340. Izgubila se je tudi zatesnitev ohišja, zato bo bolj tvegano delati v dežju ali ob kakšnem drugem pršenju in škropljenju.

Tipalo ima znova 20 milijonov točk, seveda je tu velikosti m4/3. Vpeto je v petosni umirjevalnik, kar pomeni za eno os napredka. Pred tipalom ni več filtra, kar pomeni potencialno boljšo ostrino, a pri določenih motivih lahko neželene vzorce. Tako zaslon kot iskalo, ki je še vedno premično (mogoče ga je pomakniti navzgor), imata boljšo ločljvost. Podobno kot pri manjšem bratu je pridobitev bluetooth, ostrenje bi moralo biti hitrejše, glede snemanja videa (kajpak 4K) pa ni bistvenih razlik. In morda še najpomembnejša novost za ljubiteljske fotografe. Tokrat so vgradili bliskavico, medtem ko je bilo treba pri starem modelu nameščati zunanjo.

Domnevam, da utegne GX9 ugajati marsikomu, ki se mu je prej osmica zdela prekompleksna, Cenejši GX800 pa malce premalo zmogljiv in pretirano plastičen.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Fotografije: Panasonic

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja