Drugi del Applove septembrske predstavitve se je vrtel okrog tablic iPad in procesorja A14 Bionic, ki poganja eno od njih, a skoraj zagotovo ga bomo čez približno mesec dni srečali še v družini telefonov iPhone 12. Kaj je torej novega pri iPadu osme generacije in četrtem iPadu Air ter kaj še ostane iPadu Pro?
Za pregled ostalih novosti – dvojice ur in dodatnih naročnin – preberi še sinočnji članek.
Prva od novih tablic je tudi tista, ki je bo Apple prodal največ. »Osnovni« iPad je prišel do osme generacije, ki pa je dokaj majhna nadgradnja, še manjša kot prejšnja. Skupno sicer iPad poznamo že deset let in v tem času se je marsikaj spremenilo, enako pa ostaja dejstvo, da je Apple s tablicami precej pred konkurenti. Tako glede strojne kot še posebej glede programske opreme. Osmi iPad dobiva procesor A12 Bionic, predlanski čip, ki ga poznamo iz telefonov iPhone XS in XR ter predhodnega iPada Air. Ostalo, vključno z 10,2-palčnim zaslonom, dokaj konkretnimi robovi okrog njega, tipko domov s čitalnikom prstnih odtisov, kamerami in dodatki je enako. Morda se lahko prihodnje leto nadejamo kakšne dodatne spremembe, denimo pri velikosti zaslona ali priključku, ki tu ostaja Lightning.
Po drugi strani pa je iPad Air precej drugačen od lanskega. Za tega so v bistvu uporabili ohišje druge generacije iPada Pro, tokrat pa so za osnovo vzeli enako mešanico dizajna in materialov, kot jo ima aktualni iPad Pro, in tudi mere so skoraj identične. Je pa tu zaslon za odtenek manjši, meri namreč 10,9 palcev (ne polnih 11) in njegova ločljivost je 1640 x 2360 (namesto 1668 x 2388). Enako kot tisti v modelu Pro ponuja širok barvni spekter in prilagajanje barvne temperature glede na svetlobo v prostoru (True Tone), manjka pa mu osveževanje s 120 Hz.
Procesor A14 Bionic je glavnih zvezdnik te naprave. To je prvi Applov čip, pa tudi prvi iz proizvodnje tajvanskega podjetja TSMC ter po mojem vedenju nasploh premierni v 5-nanometrskem proizvodnem procesu. Prevedeno to pomeni, da je osnovni delec na njem velik 5 nm in da je lahko na njem 11,8 milijard tranzistorjev. Applov predstavnik ni dosti pretiraval, ko je izjavil, da je zadeva na meji fizično mogočega. Z velikostmi 5 nm in 3 nm, kar naj bi bil naslednji korak, so inženirji le še malo nad nivojem posameznih atomov v molekulah. Manjšanje prinaša večjo energijsko učinkovitost, zaradi česar procesor, ki je za kakšnih 20 odstotkov zmogljivejši od prehodnega A13 (in 40 odstotkov od omenjenega A12), ne porabi nič več baterije.
Ni pa A14 zanimiv samo zaradi, kar bo zmogel v iPadu, od grafično lepših iger do poganjanja zahtevnih aplikacij za ukvarjanje s fotografijami, videom ali glasbo, in ker bo tudi v iPhonu. Je skoraj zagotovo tudi osnova za čip, ki bo poganjal prvi Macbook z Applovim lastnim »silicijem«. Tam bi sicer lahko uporabili dodatno izpopolnjeno različico z več jedri (tu jih je šest, dve zmogljivi in štiri varčna) ter večjimi grafičnimi sposobnostmi. Kar bodo najbrž označili kot A14X ali A14Z. Prvi prenosnik na tej osnovi namesto z Intelovimi procesorji bi lahko ugledali na oktobrski predstavitvi skupaj z družino iPhone 12.
Za razliko od običajnega iPada in po zgledu Proja bo Air po novem imel priključek USB-C. To bo razveselilo marsikoga, ki želi to napravo uporabljati v vlogi prenosnega (ali tudi domačega) računalnika. USB-C namreč ponuja bistveno hitrejši prenos podatkov (5 Gb/s, v modelu Pro pa celo 10 Gb/s), možnost priklopa zunanjega monitorja do ločljivosti 4K in bistveno lažje povezovanje z drugimi napravami, kot so fotoaparati, čitalniki kartic in še marsikaj. Tudi hitrejši, 20-vatni polnilnik bo menda priložen. Avtonomija baterije bo sicer še vedno deset ur, to velja za vse Applove tablice.
Zanimiva sprememba je pri biometrični prijavi v sistem in aplikacije. Novi Air ima sicer enako upravljanje s potegi, kot ga poznamo z modela Pro in novejših iPhonov, ni tipke domov. Vseeno pa nima prepoznave obraza (Face ID), temveč prvič doslej pri iNapravah čitalnik prstnih odtisov (Touch ID) v tipki za vklop in izklop na vrhu tablice (kadar je postavljena pokonci). To je tudi doslej najmanjše Applovo tovrstno tipalo in menda najhitrejše. Zanimiva pa je ta poteza tudi zato, ker bi bil marsikdo verjetno izjemno zadovoljen, če bi se enako tipalo nekje ob strani pojavilo tudi na novih telefonih. Ne samo, ker se nekateri niso nikoli sprijaznili z obraznim odklepanjem, temveč tudi zaradi mask, ki jih bomo očitno še kar nekaj časa morali uporabljati. Z njimi pa Face ID seveda ne deluje, kar je zoprno, še posebej pri plačevanju s sistemom Apple Pay.
Četrti Air ima še, hvalabogu, stereo zvočnika, izboljšan fotoaparat, podporo za Wi-Fi 6, možnost postavitve na zunanjo tipkovnico Magic Keyboard in bo na voljo v petih barvah od oktobra naprej. Cene pa se bodo začele blizu 700 evrov za 64 GB.
Kje je torej pri vsem tem iPad Pro, kaj sploh še ponuja dodatnega, ob tem, da ima precej starejši in manj zmogljiv procesor? Poleg osveževanja zaslona s 120 Hz še podporo za svinčnik (Apple Pencil) druge generacije, hitrejši USB-C, Face ID (če je to sploh prednost) in v osnovi 128 GB prostora za podatke. Na voljo pa je tudi v večji, 12,9-palčni izvedbi. Toda, kdor razmišlja o manjšem, 11-palčnem modelu, bo najbrž enako dobro delal in se zabaval tudi z novim Airom.
Brez komentarjev