Renault je prikazal četrto generacijo modela Twingo, tokrat izključno električno, kar je za mestno vozilo v teh časih popolnoma logično. S tem se boste morali hočeš nočeš sprijazniti. Nekateri novinarji so novinca, ki bo prihajal s tekočih trakov novomeškega Revoza, že imeli priložnost videti v živo, drugi ga bomo prihodnji teden, zato bom vtise in bolj podrobne opise prihranil za poročilo po slovenski predstavitvi. Tokrat se bom osredotočil na razmišljanje o samem konceptu takega avtomobila in zakaj mislim, da ga v Sloveniji dojemamo narobe.
Povsem mogoče je, da se bo zaradi cene, napovedujejo izhodiščno pod 20 tisoč evri, sploh, če bodo še na voljo subvencije, tudi v Sloveniji dokaj dobro prodajal. Vsaj v okviru svojega razreda. Toda ta razred po prodajnih številkah pada, pa že prej je bil eden najmanjših. Uradna statistika je tu sicer nekoliko zmedena, da ne rečem zblojena, ker denimo med »malčke« šteje »Petko« (Renault 5) in celo, po kdo ve kakšni logiki Geelyja Cityray, ki je dolg 4,5 m, medtem ko denimo Leapmotor T03 pade v naslednji razred skupaj s Cliom, Dongfengom Box in podobnimi. A tudi če bi zamenjali omenjene, bi bila slika še vedno podobna. Oktobra so jih prodali oz. prvič registrirali nekaj manj kot sto in letos doslej 900, lani pa v celem letu nekaj več kot 1.600. Mesečna in letna številka sta nižji, kot ju sama zmoreta zmagovalca slovenskega trga zadnjih let, Renault Clio in Škoda Octavia. Tu pa govorimo o naboru vsaj desetih avtomobilov (res pa se zastopanost tega razreda tudi močno zmanjšuje in se bo očitno povečala šele s prihodom novih električnih malčkov). Ne pričakujem, da bi Twingo podvojil številko svojega razreda ali kaj takega, lahko pa ogrozi zdajšnjega vodilnega, to je Hyundai i10 z nekaj več kot 300 primerki do konca oktobra.
Tovrstni avtomobili so narejeni in najbolj primerni za večja mesta. Za okolja, kjer se po vpadnici pelješ 10, morda 15 km, nato še nekaj časa vijugaš po ozkih ulicah, in ga nazadnje stisneš v majhen parkirni prostor, kamor velikega SUV-ja nikakor ne bi mogel. Tam ni avtocestnih hitrosti in tudi ne po 100 ali več km dnevno, polnilnic pa dovolj, počasnih in hitrih, da doseg sploh ne predstavlja zelo pomembnega podatka. Tu pri 27 kWh baterijskega zaloge (pri kemiji LFP) sicer navajajo 263 km po merjenju WLTP, kar skoraj zagotovo velja ob upoštevanju mestne vožnje. T. i. kombinirana bi dala mnogo nižji rezultat, pod 200 km. V Sloveniji bi bil ekvivalent prevažanje v službo iz podeželja v bližnje večje mesto, a ker so naše navade in tudi možnosti prevoza (javnega ali najemanja večjih vozil) take, da avto običajno ni namenjen le tej nalogi, temveč bi mu radi naprtili še kaj drugega, smo skoraj vedno, tudi zaradi majhne cenovne razlike, raje posegali po nečem za razred večjem. Torej po Cliu namesto Twinga. Prednost majhnosti zaradi vožnje skozi tesne ulice in parkiranja v mestih preprosto v Sloveniji ne pride do izraza. Ko sem pred dobrim desetletjem za drugi avto kupil (malo) rabljenega Twinga, in sem namerno izločil vse večje, sem se počutil kot največji čudak. Vendar sem si takrat zaželel (dokaj poceni) cestni približek gokarta, večina pa kakopak razmišlja bolj v racionalnih okvirih.
Drži, da je bil Twingo z bencinskim motorjem, pri katerem točenje rezervoarja traja bistveno manj časa kot polnjenje baterije pri električnem, potencialno uporaben tudi za pot na drugi konec države, ne zgolj Slovenije, ali kam zunaj meja domovine. Ni bilo najbolj udobno, dalo pa se je. Tudi s tem bi se, vendar z veliko več ustavljanja in čakanja. Toda v praksi ne vem, če je prav veliko Twingov pogosto v kosu prevozilo več kot denimo 200 km. Moj Gordini, ki sem ga sicer imel izredno rad, jih verjetno ni nikoli. Spominjam se, da smo z njim šli do slovenske obale, kar nanese ravno malenkost manj od omenjene številke (v eno smer), kam dlje pa že ne. Navsezadnje za avtocesto ni bil ravno najbolj ugodno prevozno sredstvo, čeravno se z njim nisem tako redko peljal v Ljubljano. Bil je namreč dokaj glasen nad cca 120 in sploh nad 130 km/h, tudi občutek hitrosti je bil zaradi majhnosti vozila pri taki hitrosti povsem drugačen kot denimo pri družinskem karavanu, poraba pa za vsaj liter na 100 km višja od slednjega. Za novega verjamem, da bo bistveno tišji in da bo pri višjih hitrostih bolj »umirjen,« toda poraba, ki bo močno skrajšala doseg, bo znova predstavljala težavo. Nato pa še polnjenje z največ 50 kW. Povsem dovolj za hitro »polnitev« med tedenskim nakupovanjem, a prepočasi za »roadtrip.«
Bi lahko Renault vgradil večjo baterijo? Zagotovo, vendar je brez dvoma zasledoval čim nižjo ceno. In avto, skoraj enako velik po dolžini, z dvema opcijama večje baterije (40 in 52 kWh), že prodaja. Petko, poleg tega pa še »Katro.« Twingo je res namenjen mestom, zato jih boste veliko več kot po Sloveniji srečali, če se boste v prihodnjih letih odpravili v Pariz, München, Barcelono, Madrid, Köbenhavn, Stockholm, na Dunaj in še kam po Evropi. To so okolja za novega malčka iz Novega mesta.
Risbe: Renault
Brez komentarjev