Nova igračka milijarderja, ki zelo rad tvita in napleta o svobodi govora
Matjaž Ropret 15. aprila 2022 ob 08:32

Včerajšnji pogovor je šel nekako takole: »Si videl, da bi Musk rad kupil Twitter?« »Em, ga ni ravnokar?« »Ja, devet odstotkov, ampak zdaj bi rad celega.«

Menda najbogatejši Zemljan, prvi mož avtomobilskega proizvajalca Tesla in vesoljskega podjetja SpaceX Elon Musk je dejansko dal ponudbo za (sovražni) prevzem podjetja Twitter, pri čemer za delnico ponuja 54,20 dolarjev, kar bi vrednost podjetja postavilo na 43 milijard dolarjev ali 39 milijard evrov in pol. Po tistem, ko je minuli teden postal največji posamični delničar družbe, ki upravlja z istoimenskim družabnim omrežjem, bi ga zdaj kupil in umaknil z borze. Ker, zakaj bi bil malenkosten? Še posebej, ker navsezadnje ni postal član upravnega odbora, četudi so najprej že uradno objavili, da bo. In v Twitterju tudi še niso uvedli gumba za naknadno popravljanje tvitov. Več kot dovolj razlogov, da prevzame nadzor nad vsem skupaj.

Sarkazem na stran, vseeno niso povsem jasni Muskovi nameni. Jasno je, da ekstremno rad tvita. Da v tvitih občasno pove preveč (v smislu razkrivanja informacij, ki jih ne bi smel), da z njimi kot megavplivnež s 84 milijoni sledilcev manipulira s tečaji kriptovalut, da ima prehitre prste in kdaj koga (milo rečeno) užali, za kar se mora kasneje zagovarjati na sodišču, pa tudi, da bi rad krojil svet po svoje. Ni edini milijarder s tovrstnimi aspiracijami, zagotovo pa je med bolj zavzetimi za uresničevanje tega cilja.

V nastopu TED malo po objavi prevzemne namere je ponovil pomembnost »vključujočega poligona za svobodo govora.« Že prej je namreč omenjal prav zagotavljanje svobode izražanja. Dodal je še, da bi moral Twitter svoj algoritem dati v odprto kodo in tako zagotoviti, da ni »kakšnih manipulacij v zakulisju.« Kaj vse skupaj pomeni, lahko le ugibamo in špekuliramo, kot o pretežno vsem pri dotičnem poslovnežu. Mnogi so prav na Twitterju že sinoči izpostavljali, kako so se izjalovili pretekli poskusi drugih platform s popolno svobodo govora. Navsezadnje to lahko vidimo tako na Facebooku in v precejšnji meri tudi na Twitterju, čeprav ta vsake toliko časa koga dejansko odstrani, a še vedno je, še posebej v političnih debatah oz. v debatah, v katerih sodelujejo politik in njihovi privrženci, boti in podobni ogromno obkladanja, zmerjanja, blatenja, žaljivk, neresnic in drugih popolnoma neprimernih oblik izražanja. Morda so »zakonite«, kar bi bilo za Muska dovolj, a zagotovo niso prijazne, pogosto pa še marsikaj več v nasprotno smer, zlahka bi jih označili za sovražni govor in še kaj, kar je treba preganjati. Če kaj, bi moral Twitter to nesnago temeljito počistiti, ne pa dovoljevati uporabnikom še več »svobode« pod krinko svobode govora. Prejšnje in zdajšnje vodstvo podjetja v tem zelo očitno ni kompetentno, in kot je poudaril novinar portala Ars Technica Ron Amadeo v primerjavi z njimi Musk dejansko tvita in ima rad to platformo (tudi razume nujnost popravljanja napak v tvitih). Težko pa je reči, da se zaveda, kaj njegova, ameriška svoboda govora prinaša.

Drugo, morda celo prvo vprašanje, pa je v bistvu finančno. Je Musk v svoji nameri sploh resen, ali morda zgolj znova promovira samega sebe, in kako lahko zbere dovolj denarja za prevzem? Čeprav je njegovo premoženje vredno precej več od ponudbe, ki jo je dal, toliko prostega denarja (likvidnosti, kot se temu reče v žargonu), seveda tudi on nima. Po informacijah poznavalcev kvečjemu dobri dve milijardi, za ostalih 95 odstotkov pa bi moral ali prodajati delnice (Tesle) ali pridobiti bančna posojila, zelo verjetno kar oboje. V omenjenem govoru je priznal, da morda ne bo zmožen zbrati dovolj sredstev, vseeno pa zatrdil, da ima rezervni načrt, ki pa ga ni razkril. Nič ne bi bilo narobe, če bi ta načrt šel približno takole – Nekaj časa dati mir in se končno osredotočati na dostopne električne avtomobile.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.