Nova Fordova Kuga: Težko jo je spregledati!
Marjan Kodelja 13. julija 2020 ob 06:26

Škatlasto obliko, zaradi katere je bila Kuga med bolj všečnimi vozili zadnjih dveh desetletji, je zamenjala sodobnejša in bolj športna. Meni je všeč. Je tudi vam?

Fordi so se vedno lepo »peljali« in tudi nova Kuga v tej lastnosti ni nikakršna izjema. Je tudi prvi izbor na seznamu lepše in boljše polovice naše družine, razlogi, da ni parkirana pred domom, pa bolj zemeljski. Beri – omejen finančni proračun. Kaj bi jamral. Vsakič sem namreč pred enako težavo. Ko izberem vse, kar bi rad, da bi bilo v avtomobilu, cena daleč preseže vstopno. Z dobrimi 25 tisočaki niti ni visoka, za ta denar pa dobite več, kot ste pri Fordu dobili nekoč, a še vedno manj kot pri nekaterih tekmecih. Težko pa se je sprijazniti z osnovnim vozilom, ko sedeš v »nabildanega«, kot je priključni hibrid z 2,5 litrskim agregatom in skoraj vsem, kar je možnega. Cena, kdo bi dlakocepil. Več kot 50 tisočakov. Teza o omejitvah v družinskem proračunu postane tako jasnejša!

Sodobne oblike, a še vedno s ščepcem posebnosti!

Z glajenjem ostrih linij avtomobili postajajo vse bolj podobni eni drugim, kajpada so razlike, govorim v glavnih oblikovalskih smernicah, zato je bilo vprašanje časa, kdaj bo tudi Kuga izgubila robustno škatlasto obliko. A medtem ko me je pri Octaviji motila, mi je bila pri Kugi pravzaprav všeč. Za športnega terenca se spodobi, da je robat. To pa ne pomeni, da mi nova Kuga ni všeč. Mi je, ker se mi zdi, da je Fordu uspelo tudi pri obliki ohraniti nekaj samosvojosti. Morda se motim, a takšno je moje mnenje, na osnovi fotografij pa si lahko vsak ustvari svojega. Nova oblika je bolj aerodinamična, profil je nižji, pokrov motorja daljši, vozilo je daljše za 9 centimetrov, večja pa je tudi medosna razdalja.

Prenovljena pa je tudi notranjost, kjer pričakovano v središču armature kraljuje velik zaslon infozabavnega sistema. Armatura je ravnih linij, morda manj »odsekana« kot v nekaterih drugih vozilih in sestavljena iz več »plasti«, ki ji dajejo zanimiv videz. Prostora med sedeži je več kot v prejšnjih generacijah, velja za prednje in predvsem za zadnje sedeže, ki jih lahko premikate za 15 centimetrov naprej in nazaj. Prtljažni prostor ima prostornino 645 litrov, to pa velja tudi za priključni hibrid. Na voljo je sicer še cel kup dodatne opreme, med drugim tudi gretje zadnjih sedežev, ki so v paketih ali jih lahko izberete po želji. Tudi pri Kugi za volanom v boljši izvedbi ni več klasičnih merilnikov, saj tudi tam kraljuje velik 31- centimetrski digitalni zaslon, katerega prikaz si nastavite po želji.

Elektrificirana, povezana in digitalizirana

Kot se za sodobno vozilo spodobi, je na voljo cel kup digitalne tehnologije, nekaj tudi že v osnovnem paketu. A ne na primer prilagodljivega ohranjevalnika hitrosti, ohranjevalnika voznega pasa z opozorilom mrtvega kota ali pomočnika za preprečevanje naleta pri zavijanju v levo pri hitrosti nižji od 30 km/h.

Kuga je (lahko) povezana, v tem primeru je v vozilu tudi kartica SIM, ki vam je pet let ni treba plačevati. Dostop do vozila je mogoč preko aplikacije. Z njo lahko med drugim vozilo odklenete ali po potrebi zaženete, da se notranjost ustrezno segreje ali ohladi, preden sedete vanj. Možnost v veliki meri poveča udobje, vendar se glede tovrstnih zadev še vedno skeptičen, kajti jasno mi je, da nobena informacijska rešitev ni popolnoma varna, zato vedno obstaja možnost vdora v aplikacijo s spleta. Aplikacija je prevedena v slovenščino, žal pa tega ne morem reči za druge informacijske zaslone v avtomobilu. Tu Ford žal še vedno zastaja za nekaterimi tekmeci.

Osrednji zaslon je pregleden in velik, dobra pa je tudi njegova odzivnost na dotik. Vsebin je veliko, me pa navigacijski sistem ni ravno prepričal. Iskanje ni intuitivno, kot smo ga vajeni na pametnih telefonih. 10 kilometrov pred Velenjem je na seznamu iskanja z besedo »grad«, vse drugo tudi stotine kilometrov daleč, samo Velenjskega gradu ni. Vsaj malo pa me je zmotilo tudi dolgotrajno iskanje, kar spet ni ravno v koraku s sodobnimi pametnimi napravami.

Hibrid vpliva na porabo, če vozite po pameti

Potovalni računalnik priključnega hibrida je kazal povprečno porabo nad 8 litrov, kar sicer za tako močen motor ni veliko, a vseeno tudi ne v trajnostnih okvirjih. Uradna poraba s primerno izrabo električnega pogona je sicer 1,2 litra. Baterije Kuga nima v prtljažnem prostoru, temveč na sredini pod vozilom, kar dobro vpliva na razporeditev teže, s tem pa na vozne lastnosti. Popolne električne Kuge in klasičnega hibrida še ni, je pa na voljo tako imenovani blagi hibrid. Če morda ne veste, takšna zasnova zajema energijo zaviranja, da jo uporabi pri pospeševanju, a ker ne vpliva veliko na porabo goriva in na varovanje okolje, si z načelom »hibridnosti« deli le ime! Verjamem, da izboljša vozne lastnosti, vendar ga ne bi postavljal ob bok priključnemu hibridu ali celo polno električnemu vozilu.

Pri priključnem hibridu so na voljo štirje načini, med njimi mi je všeč možnost, da lahko na avtocesti hranite energijo in se nato na cilju po mestu vozite z elektriko. Uradno je sicer električni doseg 56 kilometrov, praktično pa malce več od polovice. Ker je električni doseg zelo odvisen od načina vožnje, razmer, teže vozila in delovanja drugih naprav v vozilu, je natančnejši podatek skoraj nemogoč. Po dobro uri vožnje težko rečem bolj natančno, vendar se mi zdi, da je ocena na potovalnem računalniku dokaj natančna. Baterija se priključena na hišno vtičnico napolni v šestih urah, na hitri polnilnici (3,7 KW) pa v malce več kot pol krajšem času.

Poleg hibrida so na voljo motorne izvedbe z bencinskimi (1,5 litrski) in dizelskimi agregati (1,5 ali 2 litrski), različica s pogonom na štiri kolesa pa naj bi bila na voljo kasneje letos. Sicer pa so imeli predstavniki Forda dokaj velika pričakovanja. Želijo namreč letno prodati 350 vozil.

Zanimiv je tudi samodejni menjalnik, ki je pri Kugi velik vrtljiv gumb. Predstavljate pa tako, da ga vrtite levo oziroma desno. Veliko možnosti sicer tako ali tako ni. Prestaviš v »D« in se odpelješ. Ne rečem, da ni poseben, saj ga drugje še nisem videl in čisto uporaben, a po drugi strani ni niti malo »avtomobilski«. Prej spominja na gumb za glasnost glasbenega stolpa.

Poskočen, udoben in z dobrimi voznimi lastnostmi

Ne morem reči, da moj pogled na Kugo ni vsaj malce subjektiven, kajti moji zadnji trije avtomobili prihajajo iz istega hleva. Čeprav po mojem mnenju za zahtevan denar ne nudijo več razmerja med ceno in ponujenim, kot so ga pred skoraj dvajsetimi leti, ko smo se odločili za Fokusa, se še vedno dobro znajdejo na cestišču. Trdota podvozja je ravno pravšnja, da dolgotrajna vožnja ne utruja in da se vozilo ne guga kot ladja po hitrejšem zavoju ali vožnji prek ležečih policajev. Kuga se dobro drži cestišča, z 2,5 litrskim agregatom s prek dvesto konjskimi močmi pa je tudi silno poskočna. Pri konkretno tem modelu me kajpada moti tudi velika poraba, ki pa jo je mogoče zmanjšati s pametno uporabo hibridnega pogona. Cel teden se lahko po mestu vozite na elektriko, gorivo pa trošite le preko vikende. Žal doseg ne omogoča, da bi se enako poceni vozili tudi, če se dnevno v službo vozite v Ljubljano iz bližnjih krajev. Res škoda, da električni doseg ni večji.

Za doplačilo je na voljo tudi prilagodljiv (po višini in po svetilnosti) zaslon v višini oči, z uporabnimi podatki, kot so na primer hitrostne omejitve, vendar mi Fordova izvedba bi najbolj pri srcu. Namesto da bi bil zaslon v armaturni plošči obrnjen navzgor, da se slika zrcali na vetrobranskem steklu, gre tu za opazno prozorno plastično ploščo, postavljeno pravokotno na smer pogleda, ki prikazuje podatke.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Tisto uro v vozilu sem res užival, tudi zato, ker sediš visoko in imaš dober pogled na cestišče, pa tudi zato, ker je imelo tesno vozilo vse in še več, kar si želim. Kaj več pa težko rečem. Bi pa z veseljem Kugo preizkušal dlje časa, ampak tokrat model z agregatom in dodatki, za katere pričakujejo, da jih bodo prodali največ.

Cenik

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.