Nostalgično bežanje pred policisti in lovljenje  objestnežev
Matjaž Ropret 14. novembra 2020 ob 17:05

Ljubiteljem dirkalnih iger razvijalci in založniki niso tako naklonjeni kot onim, ki najbolj uživajo v prvoosebnem streljanju. Zato se lahko razveselimo vsakega novega naslova. Need for Speed Hot Pursuit Remastered mogoče ne ustreza povsem definiciji nov, ker gre v bistvu za polepšano izdajo izpred desetih let, še vedno pa ponuja mikavno arkadno norenje s športnimi in policijskimi avti vsem, ki so ali malo nostalgični ali so original izpustili oz. zgrešili.

Sam spadam v drugo skupino, izvirne igre NFS Hot Pursuit nisem igral, že po nekaj odpeljanih dirkah in pridobljenih avtih v »prenovljeni« pa mi je povsem jasno, da gre pretežno za eno in isto reč. Z osveženo grafično podobo, da dobro izpade tudi na zaslonih z višjimi ločljivostmi, kot smo jih uporabljali pred desetletjem, in posodobljeno možnostjo tekmovanja proti prijateljem/nasprotnikom drugod po svetu. Verjetno bi lahko šli z grafiko še malo dlje, ker je vseeno očitno, da so teksture narejene na način, ki smo ga poznali nekoč, in da ni enako natančnih podrobnosti. So pa dobro dodelali senčenje, odbleske vode, luči in ostalega, kar precej pripomore k atraktivnosti in vzdušju. In vse skupaj tudi na televizorju 4K še vedno izpade dobro in povsem moderno, akcija pa je večinoma tako hitra, da je malo časa za »zijanje« naokrog.

V kariernem načinu (Autolog) se pri tej igri malce presedaš med različnimi avti in tudi vlogami. Nekatere dirke so samo proti tekmecem na cesti, pri čemer se je treba izogibati še običajnemu prometu. V drugih so zraven še policijske patrulje, ki si prizadevajo ujeti prehitre, zato se jim je treba izogibati ali jih prebijati. Občasno te igra postavi v vlogo policista, da loviš podobne »prekrškarje«, kakršen si sicer večinoma sam. Včasih pa dirkaš brez nasprotnikov, zgolj proti uri.

Avti so po eni strani zelo različni, od nabritih (kombi)limuzin (Impreza WRT STi in Lancer Evo), prek »mišičnjakov« (Camaro, Charger, …) in športnih kupejev (TT, Z4, …) do pravih zverin, kot sta npr. 911 GT RS3 in Zonda Cinque Roadster. A po drugi strani je, z izjemo pospeškov in hitrosti, vožnja z vsemi precej podobna. To pač ni simulacija in igra ne upošteva kaj preveč fizikalnih zakonov. Usmerjena je v čim večji užitek v hitrosti, zato te takrat, ko prideš v ovinek prehitro, odnese ven in morda malo izgubiš zadek, toda hitro ga lahko ujameš in se znova poženeš za tekmeci. Je pa igra dokaj težka. Ne v smislu, da bi bilo težko kontrolirati in obvladati avte, temveč se je treba zelo potruditi za zmagovanje in doseganje časov, ki prinašajo »medalje«. Želel bi si, da bi igralec vsaj v kakšni od dirk dobil kakšno spodbudo za naprej tudi ob malo manj natančni ali bolj razbijaški vožnji.

Igra je na voljo za PC, Playstation 4 (najbrž bi morala delovati tudi na PS5), Xbox One (ter nova Xboxa Series S in Series X) ter od včeraj tudi za Nintendo Switch. Igralci sem lahko pomerijo med seboj (Cross-play) ne glede na platformo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja