Nokia 5.3: Ena boljših v nizkocenovnem (zmogljivostnem) razredu (#video)
Marjan Kodelja 17. avgusta 2020 ob 06:38

V tem razredu je najtežje najti pravo ravnotežje med ceno, kakovostjo izdelave in zmogljivostjo. Kar je Nokii 5.3 dobro uspelo!

Sodobni pametni telefoni blagovne znamke Nokia niso neugledni, so z okusom narejeni, vendar skoraj nikdar ne ponujajo nepreizkušenih inovacij. Kot bi se podjetje HMD Global, ki se skriva za telefoni te znamke, balo zapluti v neraziskane vode, kar pa je glede na njegov položaj pravzaprav razumljivo. Ne nudijo veliko izdelkov, zato s tistimi, ki jih, ne smejo ustreliti mimo. Stavijo pa na poštene cene tako v nizkem kot srednjem cenovnem razredu, zato v naprave vgrajujejo preizkušene komponente, uporabljajo zanesljive in ne najdražje materiale in se poskušajo tudi oblikovno čim bolj približati sodobnim smernicam. Za Nokio 5.3 (naslednico modela 5.1) so sprejeli veliko kompromisov, kar je za napravo s ceno dobra dva stotaka razumljivo, vendar jim je po mojem mnenju uspelo narediti dokaj uravnoteženo napravo.

Nokia 5.3
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • ZASLON
  • FOTOAPARAT
  • DELOVANJE
  • PROGRAMSKA OPREMA
  • RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
3.7

Naj kupim?

Vsake oči imajo svojega malarja, vendar se nagibam k prepričanju, da če Nokia 5.3 ni najboljša predstavnica svojega razreda, potem pa je vsaj v njegovem vrhu. Za zahtevan denar namreč nudi veliko. Delovanje je gladko, kakovost glavne kamere je nad povprečnim razredom, solidno je izdelana in tudi v večini drugih vgrajenih komponent se bo zlahka kosala s tekmeci. Četudi me nista prepričali kameri za bližinsko fotografijo in kamera s širokim kotom, pravzaprav ne motita. Ju pač ne boste uporabljali. Nokia 5.3 je estetsko lep in tudi dokaj uravnotežen pametni telefon nizkega cenovnega razreda, pri katerem so kompromisi večinoma na pravih mestih.

Plastika z visoko sijajno površinsko obdelavo

Ohišje je v celoti plastično, vendar z “očesom” za podrobnosti, zato glede stikov in estetiko odprtin nimam večjih zamer. Površinska obdelava daje videz in občutek stekla, slaba plat tega pa so mastni prstni odtisi, ki se kar preradi primejo in jih tudi ni najbolj preprosto odstraniti. Kljub temu pa telefon ne drsi iz dlani, lepo zaobljeni robovi pa poskrbijo za prijeten občutek. Na videz in na dotik. Bočne tipke so sodobno tanke, a kar se mene tiče, ne bi bilo čisto nič narobe, če bi bile malce debelejše. Sicer pa so primerno odzivne, tipka za vklop pa ima vgrajeno sijalko LED, ki služi kot vidno obvestilo. Zanimiva rešitev za naprave, ki sijalke ne morejo imeti ob zaslonu zaradi tankih robov okoli zaslona, čeprav Nokia 5.3 ravno ne sodi mednje. 

Zaslonsko razmerje 20:9 se je prijelo tudi med pametnimi telefoni nizkega cenovnega razreda in dobro dene ergonomiji rabe z eno roko. Ta ni slaba, saj so tipke na pravšnjih mestih, to pa velja tudi za tipalo prstnega odtisa na hrbtišču. Poleg mer na ergonomijo dobro vpliva tudi masa. Naprava ni pretežka, ravno nasprotno, dognali boste, da je morda celo malce preveč na spodnji strani lestvice, kar je ena od redkih stvari, ki nedvoumno pokaže na njeno nizkocenovno poreklo. 

Solidne zmogljivosti, a pomnilnika bi lahko bilo več

Minili so časi, ko je bilo jasno in pričakovano, da se bo cenovno dostopni telefon mučil že s srednje zmogljivimi aplikacijami. Vsaj dve leti ni več tako, saj so tudi ti dobili sposoben procesor, kos večini nalog. Snapdragon 665 bo dobro poskrbel tudi za mobilne igre, seveda z nižjimi nastavitvami grafike in števila sličic na sekundo in z daljšimi časi nalaganja. Delovale pa bodo in vam omogočile tudi zadovoljive užitke, čeprav Nokia 5.3 ni namenjena pretežno igranju. Me pa je zmotila količina pomnilnika. 64 GB je sicer več, kot so ga imele še pred kratkim podobne naprave, vendar je hkrati tudi količina, ki bo dokaj hitro pošla, še posebej če boste veliko fotografirali in snemali videe. Nokii 5.3 bi zlahka vzeli dve kameri in ji dodali več pomnilnika, čeprav verjamem, da to s prodajnega vidika ne bi bilo dobro. 

Dokaj dober pa je 16,6-centimetrski (6,55-palčni) zaslon IPS in to kljub slabši ločljivosti 720 x 1600 svetlobnih pik. Kajpada ni primerljiv sodobnim zaslonom OLED, vendar pokaže lepe barve in ima dobre vidne kote, pa tudi svetilnost ni slaba za večino primerov rabe. Slabše pa se obnese na prostem na jasni sončni dan, saj je svetilnost prenizka, da bi preglasila odseve s površine. So bili trenutki, ko sem fotografiral na slepo, saj na zaslonu prizora nisem dovolj razločno videl. 

Tudi druge vgrajene komponente so večinoma v povprečju razreda ali malo nad njim. Tipalo prstnega odtisa je hitro in predvsem dovolj natančno, na voljo so vsi komunikacijski vmesniki, med njimi tudi NFC, zvočnik je podpovprečen v glasnosti in kakovosti zvoka, baterija pa je kapacitete 4000 mAh. Brez težav zdrži dan povprečno zahtevne uporabe, ne pa tudi dveh pa kljub relativno visoki kapaciteti. Pričakovano tudi ni hitrega in brezžičnega polnjenja, ohišje pa ni zaščiteno proti vodi. 

Najmanj dve leti zagotovljenih nadgradenj

Komur niso všeč načičkani uporabniški vmesniki, bo znal ceniti Googlov program Android One. Prednost ni le čist vmesnik, svoboden skoraj vseh tovarniško naloženih aplikacij, ki jih morda ne potrebujete, pač pa tudi obljuba, da boste najmanj dve leti (verjetno pa še več) prejemali vse nadgradnje sistema Android. Programski del je ena od svetlih plati pametnega telefona Nokia 5.3, saj je njegova preobleka sistema Android 10 najbližje tistemu, kar ponujajo Googlove naprave

Vsaj ena kamera je odveč

Kakovost v pametni telefon vgrajenih kamer je treba vedno ocenjevati v luči cene. Zdi pa se mi, da so oblikovalci Nokij, kot še marsikateri drugi, prepričani, da bodo kupci raje posegli po napravah z več kamerami, kot po oni z manj, če sta ceni obeh podobni. Žal to pomeni, da raje vgradijo več slabih kamer kot samo eno ali dve, vendar boljši.

Izmed štirih zadnjih kamer Nokie 5.3 je glavna s 13-milijonskim tipalom hkrati tudi najboljša. Z za ta razred solidnim objektivom in upoštevajoč zmogljivosti procesorja, kot tretjega deležnika kakovosti, daje solidne fotografije v dobrih in srednje dobrih svetlobnih razmerah. Odpove pa v mraku in popolni temi, kar je iz perspektive cenovnega razreda razumljivo. Na voljo je sicer tudi nočni način, ki pa ne more delati čudežev. Poleg glavne je še 5-milijonska širokokotna, 2 milijonska bližinska in 2-milijonska kamera za zaznavo globine. Na papirju potencialno zanimiv in kljub odsotnosti kamere z optično povečavo, tudi vsestranski fotografski sklop, ki pa se v praksi kot tak ne izkaže. Sprednja kamera nudi povprečno kakovost in osnovne zmogljivosti, medtem ko preseneča, da je pametni telefon sposoben snemati video razločljivosti 4K s 30 sličicami na sekundo. 

Kakovost glavne kamere je na ravni naprav srednjega cenovnega razreda, le da Nokia 5.3 sodi v nizkega. Na fotografijah je dovolj podrobnosti, dinamike, barve so lepe, morda le za odtenek premalo živahne (anemične) in naravne, pa tudi funkcija visokega dinamičnega razpona (HDR) daje za ta razred pretresljivo dobre rezultate. Kamera dela kontinuirane enako solidne fotografije in se pri tem uvršča nad večino tekmecev, na nekaterih pa je opaziti “grahast učinek”, ko jih dovolj povečate. Še posebej to velja za fotografije v ne idealnih svetlobnih razmerah. 

Istega pa ne morem trditi za fotografije širokokotne kamere. 5-milijonska ločljivost je premalo, da bi bilo na fotografiji dovolj podrobnosti, slabša je dinamika, barve pa niso enake barvam glavne kamere. Glavno in kamero s širokim kotom največkrat uporabljate, zato sem bi morali imeti enaki tipali in vsaj podobno zmogljiva objektiva. Manj podrobnosti na fotografiji še sprejmem, ljubezen pa se konča, ko barve niso enake. Zato bi bilo morda bolje ne vgrajevati čim več kamer, če nekatere od teh ne dosegajo minimalnih standardov. 5-milijonsko tipalo kamere s širokim kotom ni dovoljšnje ločljivosti, zato so fotografije primerne kvečjemu za prikaz na zaslonu telefona.

Ne razumem pa pomena kamere za bližinsko fotografijo. Jasno je, da 2-milijonsko tipalo ne more delati čudežev, zato boste dobili kakovostnejšo bližinsko fotografijo, če boste motiv posneli z glavno kamero in ga nato izrezali. Barve bodo bolj naravne, podrobnosti in dinamike pa več. Verjamem, da bi bilo boljše, če se ne bi odločili zanjo in namesto nje vgradili boljše tipalo pod širokokotnim objektivom.

Hvalimo:

  • Način HDR in prepoznava fotografskih prizorov.
  • Za dostopno ceno lepo in kakovostno izdelan pametni telefon.
  • Dobro razmerje med ceno in zmogljivostjo.

Grajamo:

  • Premalo pomnilnika. 
  • Širokokotna in bližinska kamera ne prepričata.
  • Premalo svetel in preveč odbojen zaslon za udobno uporabo na prostem.
Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja